Nemčija v primežu ZDA in Kitajske

Carine na uvožene avtomobile bi lahko dosegale do 25 odstotkov. Avtomobili pa niso edino bojišče Nemčije in Evrope z ZDA.
Objavljeno
25. maj 2018 06.00
Posodobljeno
24. maj 2018 22.09
Trgovinski minister Wilbur Ross je ukazal preverjanje kriterijev nacionalne varnosti pri trgovini z avtomobili med obiskom nemškega zunanjega ministra Heika Maasa v Washingtonu. Shannon Stapleton/Reuters
Berlin – Med obiskom na ­Kitajskem je kanclerka Angela­ Merkel dobila za nemško avtomobilsko industrijo nič kaj obetavno sporočilo ameriškega­ predsednika: »Kmalu dobre novice za naše odlične avtomobilske delavce, po desetletjih izgubljanja delovnih mest na račun drugih držav ste jih dočakali!« Sporočilo ameriškim delavcem je tudi grožnja nemški in evropski avtomobilski industriji.

Ameriške grožnje, izrečene med kanclerkinim obiskom na Kitajskem, dobro ponazarjajo stisko, v kateri se je znašla Nemčija in z njo velik del Evrope. Drugi največji trg za nemško avtomobilsko industrijo – ZDA – grozi s kazenskimi carinami, a je prvi trg – Kitajska – vendarle ne more rešiti pred težavami. Nasprotno, Nemčija ima veliko pomislekov tudi na račun te države. Da bi bila simbolika težav, ki jih prinašajo Trumpove vojne, še jasnejša, je ameriški trgovinski minister Wilbur Ross preverjanje kriterijev nacionalne varnosti pri trgovini z avtomobili, ki lahko prinese veliko višje ameriške carine na uvožene avtomobile, ukazal med obiskom nemškega zunanjega ministra Heika Maasa v ­Washingtonu.
 

Izzivi za nacionalno varnost


Nemčija ni edina država, ki jo lahko zelo prizadenejo sankcije, potem ko je Trumpova vlada zakonodajo iz leta 1962 uporabila tudi za upravičenje še vedno grozečih kazenskih carin na jeklo in aluminij. Še veliko več avtomobilov za ameriški trg proizvajajo v Mehiki in Kanadi, a so vsaj v prvem primeru to pogosto drugi tuji pro­izvajalci z nemškimi vred, obe članici trgovinskega sporazuma Nafta pa se bosta morda sami pogodili z ­Washingtonom. Če se bo to zgodilo, bo samo še Japonska bolj prizadeta od Nemčije in vseh, ki so povezani z nemškim gospodarstvom. Po navedbah časopisa Wall Street Journal bi lahko carine na uvožene avtomobile dosegale do 25 odstotkov. Nemška podjetja številne za ameriški trg namenjene avtomobile že zdaj proizvajajo tam, a lahko tudi to še spodbudi Trumpovo kazensko gorečnost, saj je ta proizvodnja v veliki meri rezultat 25-odstotnih carin na poltovornjake in avtomobile SUV še iz časov predsednika Lyndona Johnsona, ko so se Evropejci spravili na Američane zaradi perutnine. Trump ima tudi pri osebnih avtomobilih dobre argumente, saj so ameriške carine z 2,5 odstotka precej nižje od evropskih 10-odstotnih. Nemški proizvajalci, ki jim že padajo borzne vrednosti, govorijo o izzivih za njihovo nacionalno varnost.

Avtomobili niso edino bojno polje, na katerem se Nemčija in Evropa ta čas spopadata s tradicionalno ameriško zaveznico. Zunanji minister Haas se je z novim kolegom Mikom Pompeom in Trumpovim svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom pogovarjal tudi o Iranu, še eni resni sporni točki med Američani in Evropejci. Nemčija je skupaj s Francijo in Veliko Britanijo odločena ohraniti jedrski sporazum s to državo, pa čeprav ZDA napovedujejo sankcije proti islamski republiki in vsem, ki bodo trgovali z njo. A kako daleč lahko gredo evropske prestolnice?

Tudi po sklenitvi jedrskega sporazuma nemški izvoz v Iran znaša le 3,5 milijarde evrov ali 0,2 odstotka celotnega izvoza, v prvi trgovinski partnerici ZDA pa nemško gospodarstvo samo presežka pridela za 50 milijard evrov. Pri neposrednih investicijah samo Nemčija v ZDA investira 270 milijard evrov, ZDA pa v Nemčiji več kot 100 ­milijard.
 

Satelitske slike skrivnih iranskih programov


Evropska stiska je še večja, ker se zavedajo pomanjkljivosti jedrskega programa, ki je časovno omejen, islamska diktatura pa s sredstvi, ki jih pridobiva iz na novo dostopne trgovine, širi vpliv do Sredozemlja. Prav med Maasovim obiskom v Washingtonu je časopis New York Times objavil satelitske slike skrivnih iranskih programov balističnih raket, ki bi lahko bile tudi grožnja evropski in ameriški varnosti, Izraelu, ki je za kanclerko del nemškega »Staatsräson«, Iran grozi že zdaj. Evropa si ni delala utvar o teheranskem režimu, a je upala, da bo to državo prav trgovanje pripravilo do spremembe agresivne politike. Ostri ameriški pristop Evropejcem ne dovoljuje takojšnjega popuščanja, čeprav kanclerka zdaj priznava, da izgube vseh ameriških poslov zaradi trgovanja z Iranom prizadetim podjetjem ne bo mogoče poplačati.

Te dileme otežujejo tudi nastop Angele Merkel v Pekingu, čeprav Kitajska kot največji kupec iranske nafte prav tako nasprotuje ameriškim grožnjam Teheranu. A se Nemčija in Evropa pritožujeta tudi nad številnimi kitajskimi praksami, med njimi nad obveznim sodelovanjem z lokalnimi partnerji ter s tem povezanim posredovanjem poslovnih skrivnosti, pa tudi nad krajo intelektualne lastnine in ­represivno politiko.

Eden izmed redkih pozitivnih vidikov trgovinskih sporov z ZDA je tako kot pri britanskem izstopu iz EU približevanje evropskih držav, ki nasprotujejo trdi ameriški roki, a kako dolgo bodo lahko še iskale srednjo pot? Italija vsaj evrskemu območju nakazuje novo resno krizo, številni nemški ekonomisti pa tudi lastni državi priporočajo ponoven ogled svojih poslovnih praks. Ne gre le za škodljivo goljufanje z meritvami izpuhov dizelskih avtomobilov, Nemčija tudi sicer pada na lestvicah mednarodne konkurenčnosti.

Švicarski inštitut IMD je osrednjo evropsko državo spustil na 15. mesto, ZDA pa so se s Trumpovo davčno reformo spet povzpele na vrh. Za njimi in pred Nemčijo je še vrsta držav, od Hong­konga, Singapurja, Nizozemske, Švice, Danske, Združenih arabskih emiratov, Norveške, Švedske, Kanade, Luksemburga, Irske – in Kitajske, ki morda kmalu tudi iz Nemčije ne bo več dovolila deljenja gospodarskih in političnih lekcij. Za informacijo: Slovenija se je na tej lestvici s 43. mesta povzpela na 37.