Nemška socialdemokracija nima odgovorov na krizo
Odstop predsednice Andree Nahles maje tudi veliko koalicijo.
Odpri galerijo
Po odstopu predsednice SPD Andree Nahles in globoki krizi v stranki se maje tudi velika koalicija, ki jo vodi kanclerka Angela Merkel (CDU). FOTO: Reuters
Frankfurt – Nemška socialdemokratska stranka (SPD), ki je vladala pod kanclerstvom Angele Merkel (CDU) v treh od štirih zadnjih vlad, je v globoki krizi. Luči na koncu tunela ni videti.
Odstop predsednice SPD Andree Nahles, o katerem so ugibali še pred zelo slabim rezultatom na evropskih volitvah, je le začetek. Stranka bo morala izpeljati korenito programsko reformo, če bo hotela nadaljevati svojo stoletje in pol dolgo zgodovino.
Izvor krize SPD sega v čas vlade na čelu s predsednikom stranke Gerhardom Schröderjem. Na prelomu tisočletja je Nemčija z več kot desetodstotno brezposelnostjo in stagnirajočim gospodarstvom veljala za evropsko bolnico. K temu je precej prispevala finančno zahtevna združitev obeh Nemčij. Schröderjeva vlada se je, da bi nemško gospodarstvo postavila na noge, odločila za korenito reformo trga dela. Uvedla je fleksibilnejše oblike dela, vključno z malim delom, poostrila pogoje prejemanja nadomestila za brezposelnost, znižala davke za podjetja, da bi privabila tuje investitorje ...
Nemška družba je dosegla boleč konsenz o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti, da bi nemško gospodarstvo bilo konkurenčnejše. SPD je za to plačala visoko ceno. Schröeder se je moral po volitvah leta 2005 umakniti kot kancler in začela se je dolgoletna vladavina CDU na čelu s kanclerko Angelo Markel.
SPD je v več koalicijah s CDU bledela v njeni senci. Po ocenah volivcev je bila vse bolj podobna CDU in to se je kazalo v podpori. Stranka je od leta 2005 do danes izgubila neverjetni dve tretjini volilne baze. Volivci so ji zamerili, da je zanemarila socialdemokratske korenine. In nazadnje še dejstvo, da je po slabem volilnem rezultatu na zadnjih zveznih volitvah leta 2017 znova vstopila v veliko koalicijo s CDU. SPD dejstvo, da se je odločila državotvorno, za stabilnost države v zameno za ponovitev volitev po propadlih pogajanjih za jamajško koalicijo (CDU/CSU, FDP in Zeleni), znova plačala z izgubo volivcev.
Za predčasne volitve se zavzemajo vse stranke z izjemo velike koalicije. Nenaklonjenost predčasnim volitvam, zlasti v CDU, je razumljiva, saj bi stranki po trenutnih anketah volitve izgubili, zmagala pa bi stranka Zeleni. SPD zadnje ankete napovedujejo zgolj 12-odstotno podporo. Stranka bi lahko z razdorom koalicije, izbiro bolj karizmatičnega voditelja in reformo političnega programa šla na predčasne volitve ter računala na koalicijo z Zelenimi, s katerimi je že vladala.
A trenutno stranki nimata večine. SPD bi imela za vse te korake zelo malo časa. Posebno zato, ker v stranki navdušenja nad prevzemom vročega vladarskega žezla ni, prav tako ne enotnosti o prihodnji politiki.
V CDU si predčasnega konca velike koalicije (Groko) ne želijo tudi zaradi pogajanj o razdelitvi pomembnih funkcij v Evropski uniji, ki pravkar potekajo. Kdo bo predsednik evropske komisije, kdo bo na čelu Evropske centralne banke in vodja evropskega sveta? Predčasne volitve bi nemško pozicijo vsaj delno oslabile. A v opozicijskih strankah zato, ker Groko nima več večinske podpore volivcev, zahtevajo predčasne volitve. SPD za zdaj ostaja v koaliciji, a v zameno zahteva sprejetje določenih reform – na primer uvedbo minimalne pokojnine za vse, ne glede na premoženjski status, višjo minimalno plačo ...
SPD bo prehodno vodila tričlanska komisija (Manuela Schwesig, Malu Dreyer in Thorsten Schäfer-Gümbel), saj so vodenje stranke zavrnili vsi kandidati, ki so jim ponudili ta položaj. Voditelja stranke še ni na obzorju. Niso redki, ki vidijo preživetje stranke v radikalnejšem zasuku na levo. K temu je pozval tudi vodja podmladka Kevin Kühnert, ki ga nekateri vidijo kot novega vodjo stranke.
Odstop predsednice SPD Andree Nahles, o katerem so ugibali še pred zelo slabim rezultatom na evropskih volitvah, je le začetek. Stranka bo morala izpeljati korenito programsko reformo, če bo hotela nadaljevati svojo stoletje in pol dolgo zgodovino.
Zakaj je SPD v krizi?
Izvor krize SPD sega v čas vlade na čelu s predsednikom stranke Gerhardom Schröderjem. Na prelomu tisočletja je Nemčija z več kot desetodstotno brezposelnostjo in stagnirajočim gospodarstvom veljala za evropsko bolnico. K temu je precej prispevala finančno zahtevna združitev obeh Nemčij. Schröderjeva vlada se je, da bi nemško gospodarstvo postavila na noge, odločila za korenito reformo trga dela. Uvedla je fleksibilnejše oblike dela, vključno z malim delom, poostrila pogoje prejemanja nadomestila za brezposelnost, znižala davke za podjetja, da bi privabila tuje investitorje ...
Nemška družba je dosegla boleč konsenz o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti, da bi nemško gospodarstvo bilo konkurenčnejše. SPD je za to plačala visoko ceno. Schröeder se je moral po volitvah leta 2005 umakniti kot kancler in začela se je dolgoletna vladavina CDU na čelu s kanclerko Angelo Markel.
SPD je v več koalicijah s CDU bledela v njeni senci. Po ocenah volivcev je bila vse bolj podobna CDU in to se je kazalo v podpori. Stranka je od leta 2005 do danes izgubila neverjetni dve tretjini volilne baze. Volivci so ji zamerili, da je zanemarila socialdemokratske korenine. In nazadnje še dejstvo, da je po slabem volilnem rezultatu na zadnjih zveznih volitvah leta 2017 znova vstopila v veliko koalicijo s CDU. SPD dejstvo, da se je odločila državotvorno, za stabilnost države v zameno za ponovitev volitev po propadlih pogajanjih za jamajško koalicijo (CDU/CSU, FDP in Zeleni), znova plačala z izgubo volivcev.
Stranka bo morala izpeljati korenito programsko reformo. FOTO: Michele Tantussi/Reuters
Kaj kriza pomeni za stabilnost velike koalicije in možnost predčasnih volitev?
Za predčasne volitve se zavzemajo vse stranke z izjemo velike koalicije. Nenaklonjenost predčasnim volitvam, zlasti v CDU, je razumljiva, saj bi stranki po trenutnih anketah volitve izgubili, zmagala pa bi stranka Zeleni. SPD zadnje ankete napovedujejo zgolj 12-odstotno podporo. Stranka bi lahko z razdorom koalicije, izbiro bolj karizmatičnega voditelja in reformo političnega programa šla na predčasne volitve ter računala na koalicijo z Zelenimi, s katerimi je že vladala.
A trenutno stranki nimata večine. SPD bi imela za vse te korake zelo malo časa. Posebno zato, ker v stranki navdušenja nad prevzemom vročega vladarskega žezla ni, prav tako ne enotnosti o prihodnji politiki.
V CDU si predčasnega konca velike koalicije (Groko) ne želijo tudi zaradi pogajanj o razdelitvi pomembnih funkcij v Evropski uniji, ki pravkar potekajo. Kdo bo predsednik evropske komisije, kdo bo na čelu Evropske centralne banke in vodja evropskega sveta? Predčasne volitve bi nemško pozicijo vsaj delno oslabile. A v opozicijskih strankah zato, ker Groko nima več večinske podpore volivcev, zahtevajo predčasne volitve. SPD za zdaj ostaja v koaliciji, a v zameno zahteva sprejetje določenih reform – na primer uvedbo minimalne pokojnine za vse, ne glede na premoženjski status, višjo minimalno plačo ...
Kdo so verjetni nasledniki in pot naprej?
SPD bo prehodno vodila tričlanska komisija (Manuela Schwesig, Malu Dreyer in Thorsten Schäfer-Gümbel), saj so vodenje stranke zavrnili vsi kandidati, ki so jim ponudili ta položaj. Voditelja stranke še ni na obzorju. Niso redki, ki vidijo preživetje stranke v radikalnejšem zasuku na levo. K temu je pozval tudi vodja podmladka Kevin Kühnert, ki ga nekateri vidijo kot novega vodjo stranke.
