Neuresničene sanje o lastni vojski
Premier Ramush Haradinaj je ocenil, da je po 20-tih letih prišel čas za ustanovitev kosovske vojske.
Odpri galerijo
Kosovske varnostne sile so nadomestile nekdanjo Osvobodilno vojsko Kosova.
Kosovska vlada skuša tudi s predlogom preoblikovanja varnostnih sil v vojsko, ki ga je posredovala v parlamentarno proceduro, dokazati, da je gospodar na domačem dvorišču. Podobni poskusi so bili doslej obsojeni na neuspeh, ker sprememba ustave ni možna brez dvotretjinskega soglasja srbske manjšine.
Washington in Bruselj sta dala jasno vedeti Prištini, da preoblikovanje kosovskih varnostih sil v kosovsko vojsko ni možno brez spremembe ustave. To dobro ve tudi premier Ramush Haradinaj, ki si z vložitvijo zakona v parlament nabira le politične točke. Po njegovih besedah je prišel čas, glede na to, da idealni trenutek nikoli ne obstaja, za ustanovitev kosovske vojske, na katero čakajo že 20 let. Izrazil je upanje, da si bo mednarodna skupnost premislila, žogica pa je na strani parlamenta in predsednika države, ki podpisuje zakone.
Po predlogu zakona bi imele oborožene sile v prihodnje 5.000 pripadnikov in 3.000 rezervistov. Število vojakov bi se tako v primerjavi s številom pripadnikov varnostnih sil podvojilo, število rezervistov pa več kot potrojilo. Kot je pojasnil varnostni minister Rustem Berisha, bi imela vojska večje pristojnosti na varnostnem področju, preoblikovanje pa bi izpeljali, ko bodo izpolnjeni pogoji za ustavne spremembe.
Vlada je sprejela predlog brez prisotnosti članov Srbske liste, ki je z vstopom v vladajoča koalicijo omogočila, da se je vlada sploh lahko oblikovala. Srbska lista je pod nadzorom Beograda, na volitvah pa je osvojila veliko večino glasov srbskih volilvcev, tako da lahko Priština brez njihove podpore le sanja o lastni vojski. Takšen scenarij bi lahko bil realen, če bi dejansko prišlo do zamenjave ozemelj med Srbijo in Kosovom. Če bi hotela Srbija pridobiti sever Kosova, bi moral Beograd v zameno pritisniti na srbsko manjšino južno od Ibra, naj se odreče svojemu sedanjemu ustavnemu položaju. Glede na odklonilni odziv večine glavnih akterjev v svetu, z zamenjavo ozemelj vsaj za zdaj še ne bo nič.
Priština je ignorirala tudi ameriško veleposlaništvo na Kosovu, ki je poudarilo, da ima prednost pred oblikovanjem kosovske vojske, ki ni možno brez soglasja mednarodne skupnosti, normalizacija odnosov Srbije s Kosovom. Je pa ameriški senator Ron Johnson tako v Beogradu kot v Prištini izjavil, da ZDA niso postavile nobene rdeče črte, ko gre za pogajanja med Srbijo in Kosovom, ocenile pa bodo rezultate morebitnega dogovora med sprtima stranema.
Čeprav je kosovski predsednik Hashim Thaçi prvi navijal za lastno vojsko, je ocenil, da Haradinaj ni izbral pravega trenutka, ker evropski parlament odloča o vizumski liberalizaciji za Kosovo. Po njegovem mnenju bo imelo enostransko delovanje brez soglasja Nata in ZDA negativne posledice in bo po nepotrebnem zapletlo odnose Prištine z njihovimi partnerji. Thaçi je pred tem tudi sam napovedoval, da bo Priština obšla ustavo z zakonom o kosovski vojski, tako da gre očitno le za merjenje moči s Haradinajem in za boj za ohranitev oblasti. Thaçi v nasprotju s Haradinajem tudi nenehno poziva Washington, naj se aktivno vključi v dialog Prištine z Beogradom.
Washington in Bruselj sta dala jasno vedeti Prištini, da preoblikovanje kosovskih varnostih sil v kosovsko vojsko ni možno brez spremembe ustave. To dobro ve tudi premier Ramush Haradinaj, ki si z vložitvijo zakona v parlament nabira le politične točke. Po njegovih besedah je prišel čas, glede na to, da idealni trenutek nikoli ne obstaja, za ustanovitev kosovske vojske, na katero čakajo že 20 let. Izrazil je upanje, da si bo mednarodna skupnost premislila, žogica pa je na strani parlamenta in predsednika države, ki podpisuje zakone.
Podvojitev števila pripadnikov varnostnih sil
Po predlogu zakona bi imele oborožene sile v prihodnje 5.000 pripadnikov in 3.000 rezervistov. Število vojakov bi se tako v primerjavi s številom pripadnikov varnostnih sil podvojilo, število rezervistov pa več kot potrojilo. Kot je pojasnil varnostni minister Rustem Berisha, bi imela vojska večje pristojnosti na varnostnem področju, preoblikovanje pa bi izpeljali, ko bodo izpolnjeni pogoji za ustavne spremembe.
Vlada je sprejela predlog brez prisotnosti članov Srbske liste, ki je z vstopom v vladajoča koalicijo omogočila, da se je vlada sploh lahko oblikovala. Srbska lista je pod nadzorom Beograda, na volitvah pa je osvojila veliko večino glasov srbskih volilvcev, tako da lahko Priština brez njihove podpore le sanja o lastni vojski. Takšen scenarij bi lahko bil realen, če bi dejansko prišlo do zamenjave ozemelj med Srbijo in Kosovom. Če bi hotela Srbija pridobiti sever Kosova, bi moral Beograd v zameno pritisniti na srbsko manjšino južno od Ibra, naj se odreče svojemu sedanjemu ustavnemu položaju. Glede na odklonilni odziv večine glavnih akterjev v svetu, z zamenjavo ozemelj vsaj za zdaj še ne bo nič.
Washington ni dal zelene luči za obvod ustave
Priština je ignorirala tudi ameriško veleposlaništvo na Kosovu, ki je poudarilo, da ima prednost pred oblikovanjem kosovske vojske, ki ni možno brez soglasja mednarodne skupnosti, normalizacija odnosov Srbije s Kosovom. Je pa ameriški senator Ron Johnson tako v Beogradu kot v Prištini izjavil, da ZDA niso postavile nobene rdeče črte, ko gre za pogajanja med Srbijo in Kosovom, ocenile pa bodo rezultate morebitnega dogovora med sprtima stranema.
Čeprav je kosovski predsednik Hashim Thaçi prvi navijal za lastno vojsko, je ocenil, da Haradinaj ni izbral pravega trenutka, ker evropski parlament odloča o vizumski liberalizaciji za Kosovo. Po njegovem mnenju bo imelo enostransko delovanje brez soglasja Nata in ZDA negativne posledice in bo po nepotrebnem zapletlo odnose Prištine z njihovimi partnerji. Thaçi je pred tem tudi sam napovedoval, da bo Priština obšla ustavo z zakonom o kosovski vojski, tako da gre očitno le za merjenje moči s Haradinajem in za boj za ohranitev oblasti. Thaçi v nasprotju s Haradinajem tudi nenehno poziva Washington, naj se aktivno vključi v dialog Prištine z Beogradom.
