Nikola Tesla je Hrvat! Nikola Tesla je Srb!
Dolgotrajna polemika o identiteti izumitelja je v času predsedovanja Hrvaške prešla na evropsko raven.
Odpri galerijo
ni podpisa
»Znameniti Hrvat Nikola Tesla je bil eden prvih ljudi, ki so odkrili rentgensko slikanje«. To je zapis, ki je bil objavljen v učnem kotičku na uradni strani EU, zaradi katerega je minule dni zavrela kri marsikomu v Srbiji, njen zunanji minister Ivica Dačić pa je evropski komisarki Mariji Gabrijel, ki vodi sektor za inovacije, raziskovanje in kulturo, poslal protestno noto.
Dolgotrajna polemika med Zagrebom in Beogradom, ki si oba lastita slavnega izumitelja, je tako v času predsedujoče Hrvaške za nekaj dni prešla na evropsko raven, a je v začetku tega tedna zapis s spletne strani EU že izginil.
Možnosti različnih interpretacij sproža dejstvo, da je bil eden najbolj znanih in največjih izumiteljev rojen v vasi Smiljan v Liki v današnji Hrvaški, zaradi česar si ga lasti Zagreb.
Ob njegovem rojstvu leta 1856 se v rojstne knjige še ni vpisovala narodnost, pa tudi hrvaške države še ni bilo, pač pa Kraljevina Ogrska. Oboje povzroča neskončne polemike in zdrahe med Zagrebom in Beogradom.
Teslo po svetu večinoma navajajo kot znanstvenika srbskega rodu, k čemur prispeva tudi dejstvo, da je ob njegovi smrti leta 1943 v New Yorku ameriško sodišče razglasilo za edinega dediča njegovega nečaka Savo Kosanovića, ki je na stričevo željo leta 1951 vso dokumentacijo in osebne predmete prenesel v Beograd.
Beograd, kjer hranijo v muzeju na Krunski ulici 51 vse njegove spomine in dokumente, je obiskal samo enkrat v življenju, leta 1892. Takrat ga je na železniški postaji pričakalo na tisoče ljudi, sprejel ga je tudi kralj Aleksandar Obrenović, med nagovorom pa je Tesla izjavil: »Zapustil sem svoje ognjišče, vendar nisem pozabil na svoj rod in pleme, ne, ostal sem Srb tudi tam na drugi strani globokega morja.« V Srbiji to njegovo izjavo citirajo vsakokrat, ko se prične polemika okoli tega, katerega porekla je, kot dokaz, da se je sam izrekel za Srba.
Podobnih potankosti in izjav iz življenja Nikole Tesle, ki dokazujejo predvsem, da je srbskega porekla, je še veliko.
Toda na spletni strani pravoslavne skupnosti na Hrvaškem navajajo del neobjavljenega domnevnega rokopisa Nikole Tesle, v katerem je menda zapisal, da so njegovi prapredniki hrvaški plemiči iz družine Draganić iz Zadra, praded pa se je v spletu zgodovinskih okoliščin moral preseliti v Bosansko krajino, torej v turški del države, kjer se je poročil s pravoslavko in tako prešel v pravoslavno vero.
Da ta dnevnik obstaja, ve javnost le iz navedb hrvaške profesorice Ljubice Štefan, ki je dnevnik ob neki priložnosti videla. Številni hrvaški znanstveniki in kulturniki – tako navede hrvaška pravoslavna skupnost – uradno Beograda, ki hrani vso zapuščino, niso vprašali za obstoj Teslovega dnevnika.
Beograd se je letos odločil, da iz pretesnega muzeja na Krunićevi ulici preseli muzej v znamenito staro železniško postajo, iz katere so po 135 letih lani izselili vlake. Tudi postaja je – kako simbolno – »rojena« v času Avstro-Ogrske, le 12 let pred prihodom veliega izumitelja v Beograd. Prostornost novega muzeja bo omogočila, da bo razstavljene več Teslove zapuščine.
Ob tem, ko se je na uradni spletni strani EU pojavil zapis, da je Nikola Tesla Hrvat, se je najprej oglasil srbski minister za kulturo Vladan Vukosavljević, ki je dejal, da gre za številne ponovitve ponarejanja, katerih cilj je »nesramno prilaščanje in pohrvatenje srbske kulturno-zgodovinske identitete, ta virus pa je vstopil zdaj tudi na uradno spletno stran EU, organizacije, ki se vsaj deklarativno zavzema za resnična zgodovinska dejstva in politiko medsebojnega upoštevanja držav v Evropi.«
Zunanji minister Srbije Ivica Dačić pa je poslal evropski ministrici za inovacije, kulturo in izobraževanje Mariji Gabrijel protestno noto. »Če bi Nikola Tesla živel v Jugoslaviji (op. a. v času druge svetovne vojne), bi končal v koncentracijskem taborišču Jasenovac,« je dejal za srbsko televizijo Dačić.
O zapletu so v zadnjih dneh poročali veliki svetovni mediji v Evropi in Ameriki in množica manjših, saj nasploh velja, da je Nikola Tesla izumitelj srbskega porekla. Kaže, da bo tako tudi ostalo, saj je EU sporni zapis o Nikoli Tesli s svoje uradne spletne strani umaknila.
Dolgotrajna polemika med Zagrebom in Beogradom, ki si oba lastita slavnega izumitelja, je tako v času predsedujoče Hrvaške za nekaj dni prešla na evropsko raven, a je v začetku tega tedna zapis s spletne strani EU že izginil.
Zgodovinska dejstva
Možnosti različnih interpretacij sproža dejstvo, da je bil eden najbolj znanih in največjih izumiteljev rojen v vasi Smiljan v Liki v današnji Hrvaški, zaradi česar si ga lasti Zagreb.
Kip Nikole Tesla s spominsko hišo v Smiljanu. FOTO: Wikipedija
Rodil se je staršem pravoslavne vere – očetu Milutinu, duhovniku pravoslavne cerkve, in mami Georgini - Đuki, torej v srbski družini. Zato si ga lahko lasti Beograd.
Ob njegovem rojstvu leta 1856 se v rojstne knjige še ni vpisovala narodnost, pa tudi hrvaške države še ni bilo, pač pa Kraljevina Ogrska. Oboje povzroča neskončne polemike in zdrahe med Zagrebom in Beogradom.
Teslo po svetu večinoma navajajo kot znanstvenika srbskega rodu, k čemur prispeva tudi dejstvo, da je ob njegovi smrti leta 1943 v New Yorku ameriško sodišče razglasilo za edinega dediča njegovega nečaka Savo Kosanovića, ki je na stričevo željo leta 1951 vso dokumentacijo in osebne predmete prenesel v Beograd.
Beograd se je letos odločil, da muzej Nikole Tesle preseli v znamenito železniško postajo iz časa Avstro-Ogrske, kjer bo za bogato Teslovo zapuščino več prostora.
Beograd, kjer hranijo v muzeju na Krunski ulici 51 vse njegove spomine in dokumente, je obiskal samo enkrat v življenju, leta 1892. Takrat ga je na železniški postaji pričakalo na tisoče ljudi, sprejel ga je tudi kralj Aleksandar Obrenović, med nagovorom pa je Tesla izjavil: »Zapustil sem svoje ognjišče, vendar nisem pozabil na svoj rod in pleme, ne, ostal sem Srb tudi tam na drugi strani globokega morja.« V Srbiji to njegovo izjavo citirajo vsakokrat, ko se prične polemika okoli tega, katerega porekla je, kot dokaz, da se je sam izrekel za Srba.
Spomenik Nikoli Tesli pred Elektrotehniško fakulteto na Bulevarju kralja Aleksandra v Beogradu. FOTO: Milena Zupanič
Podobnih potankosti in izjav iz življenja Nikole Tesle, ki dokazujejo predvsem, da je srbskega porekla, je še veliko.
Neraziskani dokumenti
Toda na spletni strani pravoslavne skupnosti na Hrvaškem navajajo del neobjavljenega domnevnega rokopisa Nikole Tesle, v katerem je menda zapisal, da so njegovi prapredniki hrvaški plemiči iz družine Draganić iz Zadra, praded pa se je v spletu zgodovinskih okoliščin moral preseliti v Bosansko krajino, torej v turški del države, kjer se je poročil s pravoslavko in tako prešel v pravoslavno vero.
Da ta dnevnik obstaja, ve javnost le iz navedb hrvaške profesorice Ljubice Štefan, ki je dnevnik ob neki priložnosti videla. Številni hrvaški znanstveniki in kulturniki – tako navede hrvaška pravoslavna skupnost – uradno Beograda, ki hrani vso zapuščino, niso vprašali za obstoj Teslovega dnevnika.
Beograd se je letos odločil, da iz pretesnega muzeja na Krunićevi ulici preseli muzej v znamenito staro železniško postajo, iz katere so po 135 letih lani izselili vlake. Tudi postaja je – kako simbolno – »rojena« v času Avstro-Ogrske, le 12 let pred prihodom veliega izumitelja v Beograd. Prostornost novega muzeja bo omogočila, da bo razstavljene več Teslove zapuščine.
Staro železniško postajo v Beogradu iz časa Avstro-Ogrske bodo preuredili v muzej Nikole Tesle. FOTO: Milena Zupanič
Identiteta Tesle na evropski ravni
Staro železniško postajo v Beogradu iz časa Avstro-Ogrske bodo preuredili v muzej Nikole Tesle. FOTO: Milena Zupanič
Ob tem, ko se je na uradni spletni strani EU pojavil zapis, da je Nikola Tesla Hrvat, se je najprej oglasil srbski minister za kulturo Vladan Vukosavljević, ki je dejal, da gre za številne ponovitve ponarejanja, katerih cilj je »nesramno prilaščanje in pohrvatenje srbske kulturno-zgodovinske identitete, ta virus pa je vstopil zdaj tudi na uradno spletno stran EU, organizacije, ki se vsaj deklarativno zavzema za resnična zgodovinska dejstva in politiko medsebojnega upoštevanja držav v Evropi.«
Zunanji minister Srbije Ivica Dačić pa je poslal evropski ministrici za inovacije, kulturo in izobraževanje Mariji Gabrijel protestno noto. »Če bi Nikola Tesla živel v Jugoslaviji (op. a. v času druge svetovne vojne), bi končal v koncentracijskem taborišču Jasenovac,« je dejal za srbsko televizijo Dačić.
O zapletu so v zadnjih dneh poročali veliki svetovni mediji v Evropi in Ameriki in množica manjših, saj nasploh velja, da je Nikola Tesla izumitelj srbskega porekla. Kaže, da bo tako tudi ostalo, saj je EU sporni zapis o Nikoli Tesli s svoje uradne spletne strani umaknila.
