»Nisem hotela umreti«
Zaradi nasilja v družini v Rusiji vsako leto umre več kot 10.000 žensk. Prizadevanja, da bi nasilje v družini spet postalo kaznivo dejanje.
Odpri galerijo
Ruske ženske na družbenih omrežjih množično protestirajo proti razširjenemu nasilju v družini. Foto: Instagram
Rusinje so na družbenih omrežjih začele boj proti nasilju nad ženskami, ljudje pa množično podpisujejo peticijo, v kateri se zavzemajo za ponovno zaostritev zakonodaje.
»Vsako tretjo žensko v Rusiji pretepa mož ali partner. Vsakih 45 minut doma ubijejo eno žensko – te številke so grozljive,« je pred dnevi zapisala priljubljena blogerka Olga Kravcova. Bila je ena izmed številnih spletnih uporabnic, ki so se na družbenih omrežjih pridružile svojevrstnemu gibanju #nisemhotelaumreti. Njegovi pripadniki, med katerimi niso le ženske, v svojih zapisih opozarjajo na grozljivo ravnanje z ženskami in opisujejo svoje izkušnje, ženske pa objavljajo selfije, za katere so se »naličile« tako, da so videti kot žrtve domačega nasilja. Prav tako je okoli 700.000 ljudi zadnje dni podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo, da nasilje v družini, ki je zdaj predmet obravnave sodnikov za prekrške, država ponovno razglasi za kaznivo dejanje, ki ga preganjajo redna sodišča.
Po zadnjih uradnih podatkih statističnega urada 38 odstotkov ruskih žensk trdi, da so žrtve verbalnega nasilja. Vsaka peta je žrtev fizičnega nasilja, a od teh je le 12 odstotkov poiskalo policijsko, zdravstveno ali pravno pomoč. Posebne statistike o številu žensk, ki so v teh primerih ubite, ni, a iz uradnih podatkov so strokovnjaki preračunali, da v Rusiji vsako leto zaradi družinskega nasilja »uradno« umre okoli 3000 žensk. V humanitarnih organizacijah trdijo, da je žrtev na leto vsaj 14.000 oziroma 38 na dan. Čeprav število uradnih prijav ne pove veliko o tem, koliko je pojav zares razširjen, je število primerov teh kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija, neprestano naraščalo. Notranje ministrstvo je leta 2014 naštelo 34.000 žrtev domačega nasilja, dve leti kasneje 42.800, leta 2016 pa jih je bilo že 65.500.
Potem je duma leta 2017 spremenila zakonodajo. Kar 380 poslancev od 450 je glasovalo za to, da domačega nasilja kot kaznivega dejanja ne preganjajo več sodišča, temveč ga obravnavajo sodniki za prekrške. Kritiki zakona trdijo, da se je uradno število žrtev leta 2017 zmanjšalo skoraj za polovico (36.000), zagovorniki se branijo, da se je število obsojenih zaradi družinskega nasilja po spremembi zakonodaje povečalo: leta 2015 jih je bilo obsojenih okoli 16.000, dve leti kasneje več kot 100.000. A nasprotniki opozarjajo, da so jo v več kot 70 odstotkih obravnavanih primerov storilci odnesli zgolj z denarno kaznijo – ki pa so jo, kakor so ugotovile raziskave humanitarnih organizacij, večinoma plačali iz družinskega proračuna. Ta vsota je znašala do 420 evrov, storilca pa so lahko tudi posadili za 15 dni za rešetke, če se je zaradi podobnega primera prvič srečal s sodnikom za prekrške. »Rezultat je ta, da imamo zdaj po uradnih podatkih statističnega urada 16 milijonov žrtev domačega nasilja,« so konec prejšnjega tedna izračunali na ruskem spletišču Gazeta.
Spremembo zakonodaje so pred dvema letoma konservativni politiki iz vladajoče stranke zagovarjali kot zagotovitev »nedotakljivosti« družine. A v zadnjem času so zaradi nekaj grozljivih primerov zlorabljanja, mučenja in umorov otrok iz kavkaških republik, ki so razburili rusko javnost, začeli drugače razmišljati tudi v samem vrhu oblasti. Prejšnji teden je predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko izjavila, da proučujejo možnosti, kako zaostriti zakonodajo. »Po mojem mnenju je bila dekriminalizacija napaka. Spet moramo sprejeti zakon, ki bo preganjal zlorabe v družini,« je že konec lanskega leta povedala ruska »ombudsmanka« Tatjana Moskalkova, ki je pred tremi leti zagovarjala ublažitev zakonodaje. Pred kratkim je ponovila, da bo poskusila narediti vse, kar je v njeni moči, da bo duma spet sprejela ustrezno zakonodajo, država pa ratificirala istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami.
Ker ruskih žensk pred družinskim nasiljem ne ščitijo domača sodišča, so nekatere odšle iskat mednarodno pravico. Na začetku julija je evropsko sodišče za človekove pravice izreklo prvo sodbo proti Rusiji, ki bo morala plačati 26.000 evrov odškodnine Valeriji Volodini, ker je ruska država in policija nista mogli zaščititi pred nasilnim partnerjem. V Strasbourgu zdaj obravnavajo še štiri podobne primere, med katerimi je najbolj razvpita grozljiva zgodba Margarite Gračeve, ki je moža zaradi nasilja prijavila policiji, a se ta ni odzvala. Potem jo je mož odvlekel v bližnji gozd in ji odrezal roki.
»Vsako tretjo žensko v Rusiji pretepa mož ali partner. Vsakih 45 minut doma ubijejo eno žensko – te številke so grozljive,« je pred dnevi zapisala priljubljena blogerka Olga Kravcova. Bila je ena izmed številnih spletnih uporabnic, ki so se na družbenih omrežjih pridružile svojevrstnemu gibanju #nisemhotelaumreti. Njegovi pripadniki, med katerimi niso le ženske, v svojih zapisih opozarjajo na grozljivo ravnanje z ženskami in opisujejo svoje izkušnje, ženske pa objavljajo selfije, za katere so se »naličile« tako, da so videti kot žrtve domačega nasilja. Prav tako je okoli 700.000 ljudi zadnje dni podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo, da nasilje v družini, ki je zdaj predmet obravnave sodnikov za prekrške, država ponovno razglasi za kaznivo dejanje, ki ga preganjajo redna sodišča.
Varni pred zakonom
Po zadnjih uradnih podatkih statističnega urada 38 odstotkov ruskih žensk trdi, da so žrtve verbalnega nasilja. Vsaka peta je žrtev fizičnega nasilja, a od teh je le 12 odstotkov poiskalo policijsko, zdravstveno ali pravno pomoč. Posebne statistike o številu žensk, ki so v teh primerih ubite, ni, a iz uradnih podatkov so strokovnjaki preračunali, da v Rusiji vsako leto zaradi družinskega nasilja »uradno« umre okoli 3000 žensk. V humanitarnih organizacijah trdijo, da je žrtev na leto vsaj 14.000 oziroma 38 na dan. Čeprav število uradnih prijav ne pove veliko o tem, koliko je pojav zares razširjen, je število primerov teh kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija, neprestano naraščalo. Notranje ministrstvo je leta 2014 naštelo 34.000 žrtev domačega nasilja, dve leti kasneje 42.800, leta 2016 pa jih je bilo že 65.500.
Potem je duma leta 2017 spremenila zakonodajo. Kar 380 poslancev od 450 je glasovalo za to, da domačega nasilja kot kaznivega dejanja ne preganjajo več sodišča, temveč ga obravnavajo sodniki za prekrške. Kritiki zakona trdijo, da se je uradno število žrtev leta 2017 zmanjšalo skoraj za polovico (36.000), zagovorniki se branijo, da se je število obsojenih zaradi družinskega nasilja po spremembi zakonodaje povečalo: leta 2015 jih je bilo obsojenih okoli 16.000, dve leti kasneje več kot 100.000. A nasprotniki opozarjajo, da so jo v več kot 70 odstotkih obravnavanih primerov storilci odnesli zgolj z denarno kaznijo – ki pa so jo, kakor so ugotovile raziskave humanitarnih organizacij, večinoma plačali iz družinskega proračuna. Ta vsota je znašala do 420 evrov, storilca pa so lahko tudi posadili za 15 dni za rešetke, če se je zaradi podobnega primera prvič srečal s sodnikom za prekrške. »Rezultat je ta, da imamo zdaj po uradnih podatkih statističnega urada 16 milijonov žrtev domačega nasilja,« so konec prejšnjega tedna izračunali na ruskem spletišču Gazeta.
Vse več mladoletnih žrtev
Kakor je na začetku meseca razkril Aleksander Meljnikov z ruskega notranjega ministrstva, se je v zadnjem času znotraj družin povečalo zlasti nasilje nad otroki. »Zadnja tri leta opazujemo skrb vzbujajoče naraščanje nasilja. Za kar 42 odstotkov se je povečalo število mladoletnih žrtev nasilja, ki so ga povzročili člani njihove družine,« je povedal.
Kakor je na začetku meseca razkril Aleksander Meljnikov z ruskega notranjega ministrstva, se je v zadnjem času znotraj družin povečalo zlasti nasilje nad otroki. »Zadnja tri leta opazujemo skrb vzbujajoče naraščanje nasilja. Za kar 42 odstotkov se je povečalo število mladoletnih žrtev nasilja, ki so ga povzročili člani njihove družine,« je povedal.
Se oblast zaveda napake?
Spremembo zakonodaje so pred dvema letoma konservativni politiki iz vladajoče stranke zagovarjali kot zagotovitev »nedotakljivosti« družine. A v zadnjem času so zaradi nekaj grozljivih primerov zlorabljanja, mučenja in umorov otrok iz kavkaških republik, ki so razburili rusko javnost, začeli drugače razmišljati tudi v samem vrhu oblasti. Prejšnji teden je predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta Valentina Matvijenko izjavila, da proučujejo možnosti, kako zaostriti zakonodajo. »Po mojem mnenju je bila dekriminalizacija napaka. Spet moramo sprejeti zakon, ki bo preganjal zlorabe v družini,« je že konec lanskega leta povedala ruska »ombudsmanka« Tatjana Moskalkova, ki je pred tremi leti zagovarjala ublažitev zakonodaje. Pred kratkim je ponovila, da bo poskusila narediti vse, kar je v njeni moči, da bo duma spet sprejela ustrezno zakonodajo, država pa ratificirala istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami.
Ker ruskih žensk pred družinskim nasiljem ne ščitijo domača sodišča, so nekatere odšle iskat mednarodno pravico. Na začetku julija je evropsko sodišče za človekove pravice izreklo prvo sodbo proti Rusiji, ki bo morala plačati 26.000 evrov odškodnine Valeriji Volodini, ker je ruska država in policija nista mogli zaščititi pred nasilnim partnerjem. V Strasbourgu zdaj obravnavajo še štiri podobne primere, med katerimi je najbolj razvpita grozljiva zgodba Margarite Gračeve, ki je moža zaradi nasilja prijavila policiji, a se ta ni odzvala. Potem jo je mož odvlekel v bližnji gozd in ji odrezal roki.
