Nobelove lovorike za Trumpa?

Zdi se, da se je Abe že odločil, komu je treba podeliti nagrado za neuresničene cilje.
Objavljeno
18. februar 2019 21.00
Posodobljeno
18. februar 2019 21.09
Japonski mediji poudarjajo, da je Abe dobil prošnjo za Trumpovo nominacijo iz Washingtona. FOTO: Reuters
»Ne trdim, da to ni res.« S temi besedami je japonski premier Šinzo Abe danes odgovoril na vprašanje zakonodajalcev, ali je ameriškega predsednika Donalda Trumpa v resnici predlagal za dobitnika Nobelove nagrade za mir. Ko je pojasnil, da za Nobelov komite velja pravilo, da se imen kandidatov in tistih, ki so jih predlagali, ne razkrije naslednjih 50 let, se je zazdelo, da je odgovoril pritrdilno.

Trump ni upošteval običajne diskretnosti in je v petek izjavil, da je od japonskega prijatelja dobil »najlepšo kopijo pisma, ki ga je ta poslal ljudem, ki podeljujejo tisto, kar se imenuje Nobelova nagrada«.

»Nominiram vas s spoštovanjem in v imenu Japonske ter zahtevam, da vam dodelijo Nobelovo nagrado za mir,« je Trump citiral besede iz domnevnega Abejevega pisma. Ko so ga novinarji, ki so se zbrali v Vrtu vrtnic Bele hiše, vprašali, zakaj naj bi japonski premier mislil, da si ameriški predsednik to zasluži, je bil odgovor vse prej kot izražanje skromnosti. »Zato, ker je imel (okoli sebe) ladje, opremljene z raketami, in izstrelke, ki so leteli prek Japonske. Kot veste, so se jim nenehno oglašali alarmi. Zdaj se končno počutijo dobro in na varnem. In to sem dosegel jaz.«

Po trditvah japonskih medijev je Abe dobil prošnjo za nominacijo iz Washingtona, in to junija, torej po prvem srečanju med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Lani jeseni je, kot navajajo isti mediji, svoj predlog poslal v Oslo. So se pa južnokorejski novinarji ob tem vprašali, ali ni ameriški predsednik pomešal Abeja z njihovim predsednikom Mun Dže Inom, ki je lani izjavil, da bi moral Nobelovo nagrado za mir dobiti Trump, in to zato, ker je mladega diktatorja pripeljal za pogajalsko mizo ter dosegel, da Severna Koreja lani ni poslala v zrak niti enega izstrelka.

Zadnji rok za prijavo nominacij za nagrado za mir je bil 31. januar. Komite v Oslu je potrdil, da so na seznamu 304 imena, od tega 219 posameznikov in 85 organizacij. Čeprav Abe ni potrdil, da je med kandidati tudi Trump, je Juičiro Tamaki, vodja ene od najmočnejših opozicijskih strank, Demokratske stranke za narod, na zasedanju parlamentarnega komiteja za proračun danes dejal, da to, da se premier izogiba neposrednemu odgovoru, pomeni, da je v resnici nominiral ameriškega predsednika.

image
»Ne trdim, da to ni res,« o Trumpovi nominaciji pravi Abe. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

 

»Nič ni rešeno«


»Če menite, da so trenutne razmere v severovzhodni Aziji mirne, mislim, da imamo problem,« je Tamaki okrcal premiera. »Nič ni rešeno,« je dodal. »Nobena ugrabitev pa tudi ne jedrsko in raketno vprašanje … In ne moremo si kaj, da ne bi opazili, da na vse skupaj gledate preveč optimistično, hkrati pa pošiljate v svet grozljivo napačno sporočilo.«

Če je Trump na Daljni vzhod v resnici prinesel mir, je poudaril vodja opozicije, zakaj potem Japonska kupuje dva protiraketna sistema za 600 milijard jenov (5,4 milijarde dolarjev), vse skupaj pa upravičuje s trditvijo, da se mora zaščititi pred severnokorejsko nevarnostjo?

Vprašanje, ali je ameriški predsednik pripomogel h gašenju enega od najnevarnejših žarišč na svetu, se vsekakor postavlja v pravem trenutku. Prihodnji teden se bo drugič sestal s Kim Džong Unom in vse kaže, da bo ob tej priložnosti v resnici narejen še en korak k miru. Ne le da v Pjongjangu na dan vojske (8. februarja) niso prikazali medcelinskih izstrelkov, temveč je partijsko glasilo Rondong Sinmun včeraj napovedalo »zgodovinsko točko preobrata«. »Čas je, da si zavežemo vezalke in hitreje stečemo proti višjemu cilju,« je zapisano v uvodniku. Trump si lasti vse zasluge za to spravljivost.