Nov predsednik evropskega parlamenta Italijan Sassoli

Italijanski demokrat je bil izvoljen v drugem krogu s 345 do 667 veljavnih glasov. Zbrali smo odzive evropskih poslancev iz Slovenije.
Fotografija: Italijanski demokrat Sassoli dolsej ni bil širše znan. Bil pa je podpredsednik parlamenta. FOTO: Vincent Kessler Reuters
Odpri galerijo
Italijanski demokrat Sassoli dolsej ni bil širše znan. Bil pa je podpredsednik parlamenta. FOTO: Vincent Kessler Reuters

Strasbourg – Po koncu bruseljskega kadrovskega pokra se na zasedanju evropskega parlamenta izvolili svojega novega predsednika, Italijana Davida-Mario Sassolija.

Kandidati so bili štirje, širše neznani Sassoli je izvoljen za prvi del parlamentarnega mandata, za dve leti in pol. Na vrhu EU je bilo sicer predvideno, da bi bil kandidat S&D Bolgar Sergej Stanišev, a so se v tej skupini odločili drugače.

Drugi trije kandidati so bili Nemka Ska Keller (Zeleni), Španka Sira Rego (Združena levica) in Čeh Jan Zahradil (Evropski konservativci in reformisti). 

V prvem krogu ni noben kandidat dobil dovolj glasov. V drugem krogu pa je Sassoli dobil dovolj, 345 od 667 oddanih glasov. Zahradil jih je dobil 160, Kellerjeva 119, Regova pa 43.

»Moramo vrniti zaupanje v naše institucije,« je povedal v govoru po izvolitvi. Več pričakuje od evropske komisije in sveta EU, v katerem so zastopane države članice in ga parlamentarci pogosto krivijo za blokado pri sprejemanju odločitev. Prepričan je, da bi glede podnebnih sprememb »morali odpreti oči in rešiti naš planet«.

V ospredje svojega političnega delovanja je med drugim postavil spoštovanje človekovega dostojanstva. »V Evropi smo ponosni na našo raznolikost,« je povedal.
 

Dolgoletni novinar


Sassoli je bil rojen leta 1956 v Firencah. Dolga leta je delal kot časopisni, agencijski in televizijski novinar. Leta 2009 je bil prvič izvoljen v evropski parlament.  

Z izvolitvijo kandidata iz skupine socialistov je evropski parlament vendarle potrdil delitev, kakršno so zasnovali voditelji držav članic na vrhu v Bruslju.


Mešani občutki slovenskih poslancev

 
Evropski poslanci iz Slovenije so razplet spremljali z mešanimi občutki. Romana Tomc (SDS) je glasovala za Sassolija v okviru širše kadrovske rešitve za EU, čeprav Italijan ni bil izbira EPP. Od njega pričakuje povezovalno vlogo in državniško držo pri zastopanju evropskega parlamenta. Razplet vrha sicer spremlja z nekaj grenkobe, »ker so države članice zavzele vlogo, ki posega v parlamentarne pristojnosti«.

Ljudmila Novak (NSI) je sicer skladno z dogovorom glasovala za levosredinskega kandidata, je pa izrazila nezadovoljstvo, »ker se je o večini stvari že dogovoril evropski svet, poslanci pa smo postavljeni v kot in moramo na hitro sprejemati odločitve, ki so do neke mere že prej dogovorjene.«

Četudi so socialisti del svežnja z vrha EU, sta Tanja Fajon in  Milan Brglez (oba SD) kritična. Fajonova opozarja, da v kadrovskem razrezu prvič ni nikogar iz vzhodne in srednje Evrope. Najmanjša država, iz katere je kdo od izbranih, pa je Belgija.


Brglez proti Ursuli von der Leyen


»Absolutno nesprejemljiva!« je glede kandidature Ursule von der Leyen za vodenje evropske komiije povedal Brglez. To je označil za iskanje minimalnega kompromisa in petorazrednih politikov.  Včeraj je »doživel učni dan popolnoma nedemokratičnega obnašanja na ravni EU in dogajanja parlamentu. Forma pa je zelo lepa in zelo kulturna. Razkorak je v Sloveniji manjši, čeprav je pričakovanje obratno.«

Klemen Grošelj in Irena Joveva (LMŠ) iz liberalnega tabora sta s širšo rešitvijo zadovoljna. »Dogovor je odraz politične realnosti v Svetu in v parlamentu,« je ocenil Grošelj. Po njegovem mnenju bi v mandatu morali intenzivneje lotiti vprašanja demokratičnega primanjkljaja.  Tudi za Jovevo je razplet pričakovan. »Dogovor je politični kompromis, s katerim ne morejo biti vsi zadovoljni,« je povedala.
 
 

Bodo socialisti klonili?


V Strasbourgu sicer še vedno dvigujejo prah kadrovski načrta bruseljskega vrha. Predvsem v socialističnem taboru so po neuspehu njihovega vodilnega kandidata Fransa Timmermansa so ogorčeni.

Toda premieri iz njihovih vrst na čelu s Pedrom Sánchezom so kadrovski razrez podprli in bodo najbrž prepričali evropske poslance. Tudi Zeleni napovedujejo, da še niso pripravljeni podpreti kandidatke za predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Za njihovo voditeljico Ska Keller je izbor spet »stara kupčija«, sklenjena v ozadju, ne da bi sploh vedeli, kakšna stališča ima izbrana, saj sploh ni sodelovala na volitvah.

Von der Leynova bo predvidoma že danes popoldne prispela na pogovore v evropski parlament v Strasbourgu.   


Macronova zmaga?


V kadrovskem razrezu je sicer očiten pečat francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je trdo uveljavljal svojo voljo. Pokopal je sistem vodilnih kandidatov, dobil bo frankofilsko predsednico evropske komisije, predsedniški položaj v ECB pa bo zasedla Francozinja Christine Lagarde.  

Ena od posebnosti novega kadrovskega razreza je, da ni med njimi nobenega politika v vzhoda EU in iz male članice.

Komentarji: