Območje Gaze na robu novega velikega spopada

Po nedeljski nočni akciji izraelskih komandosov, ki so na območju Gaze ubili šest pripadnikov Hamasa z enim izmed vojaških poveljnikov na čelu, je vojaško krilo gibanja, ki nadzoruje palestinsko sredozemsko enklavo, proti Izraelu izstrelilo okoli tristo raket, izraelska vojska pa je ponoči bombardirala številne palestinske cilje.

Razmere na območju Gaze, ki je že enajst let pod izraelsko blokado in kjer okoli dva milijona ljudi posledično životari v največjem zaporu na prostem, so tik pod vreliščem. Številni prebivalci palestinskega območja, nad katerim je nadzor leta 2006 po notranjih spopadih prevzelo islamistično gibanje Hamas, se bojijo, da bi Izrael utegnil že v prihodnjih dneh sprožiti že četrto veliko vojaško operacijo – dejansko vojno – v zadnjih desetih letih, ko je bila Gaza trikrat (2008, 2012, 2014) vedno znova porušena.

Izraelska vojaška letala so v ponedeljek in torek zjutraj v Gazi zadela več kot sedemdeset ciljev in ubila najmanj šest Palestincev. Med drugimi cilji je bil porušen tudi sedež televizije Al Aksa, ki jo je izraelska oblast označila za »legitimen vojaški cilj«. Brigade al Kasam, vojaško krilo Hamasa, so se na »skrivno« izraelsko operacijo odzvale že v nedeljo ponoči, svoje raketne napade na izraelska mesta, ki so najbližja območju Gaze, pa so vladarji Gaze nadaljevali tudi v ponedeljek in v torkovih jutranjih urah. Večino iz Gaze izstreljenih raket je prestregel izraelski protiraketni sistem (Iron Dome). Ena izmed Hamasovih raket je imela v Aškelonu smrtonosne posledice – ubila je palestinskega delavca iz okupiranega Zahodnega brega. Večina prebivalcev južnega Izraela je noč preživela v zakloniščih, šole so zaprte.


 

Vojna na vsaka štiri leta

»Kar se je zgodilo v Aškelonu, je odgovornost sovražnikove oblasti,« je sporočil tiskovni predstavnik vojaškega krila Hamasa Abu Obieda. Obenem so iz Hamasa, o katerem se zdi, da kar čaka na novo vojno, saj ga ta osmišlja, hkrati pa znotraj palestinskega političnega življenja ni sposoben sprejeti ključnih kompromisov za sobivanje s konkurenčnim Fatahom iz Zahodnega brega, poslali več sporočil, ki pozivajo k maščevalnim napadom. »Ponavljamo svojo zahtevo za mednarodno zaščito. Mednarodno skupnost pozivamo, da naredi vse, kar je v njeni moči, da prepreči nov pokol v Gazi,« se je iz Zahodnega brega oglasil Saeb Erekat, generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in vrsto let eden vodilnih pogajalcev sicer klavrno propadlega mirovnega procesa. Erekat je Izrael obtožil, da je odgovoren za eskalacijo nasilja in tudi za poslabšanje razmer na območju Gaze, ki so že vrsto let katastrofalne in bodo po mnenju Združenih narodov leta 2020 popolnoma neprimerne za bivanje.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obe strani pozval, naj bosta »maksimalno zadržani«. »Nova vojna v Gazi bi bila neverjetna tragedija. Na vsak način se ji moramo izogniti,« je dodal Guterres. K umiritvi razmer so pozvali tudi iz Egipta, ki sicer skupaj z Izraelom »vzdržuje« blokado Gaze in skrbi za trpljenje civilnega prebivalstva na enem izmed najbolj gosto naseljenih področij na svetu.



Danes zaseda tudi izraelski varnostni kabinet, ki se odloča o »naslednjih korakih«. Odločitve o morebitni novi veliki vojaški operaciji na srečanju, ki se ga je udeležil tudi iz Pariza predčasno vrnjeni predsednik vlade Benjamin Netanjahu, izraelska oblast še ni sprejela. Pred dnevi je Netanjahu v popolni negaciji lastne politike celo izjavil, da si Izrael nikakor ne želi nove vojne. Toda del izraelske politike, ki je v zadnjih letih krenila skrajno desno, si odkrito želi nove vojne in dokončnega obračuna s Hamasom – kako razvrednotena so palestinska življenja v očeh izraelskih oblasti (in vojske), je bilo jasno mogoče videti spomladi v obdobju tako imenovanega velika pohoda vrnitve, ko so izraelski ostrostrelci na mejah območja Gaze ubili okoli 200 neoboroženih Palestincev in jih več tisoč ranili.