Osupljiva vojaška pomoč Pjongjanga Moskvi – kaj bo od tega imel Kim Džong Un?

Nova razkritja mednarodnih opazovalcev kažejo, da je Severna Koreja v zadnjem letu postala ključna vojaška podpornica Rusije v njeni že tri leta trajajoči agresiji na Ukrajino. Poročilo, ki ga je objavila Multilateralna skupina za spremljanje sankcij (MSMT), razgalja razsežnosti sodelovanja med Pjongjangom in Moskvo, ki vključuje pošiljke milijonov kosov streliva, najmanj sto balističnih raket in na tisoče vojakov, poslanih na rusko stran fronte. Ta podpora po ugotovitvah poročila Moskvi omogoča, da »terorizira« ukrajinsko prebivalstvo in uničuje ključno civilno infrastrukturo.

Skupina MSMT, pobuda enajstih članic Združenih narodov – med njimi so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Japonska in Južna Koreja – je bila ustanovljena, potem ko je Rusija z vetom izsilila razpustitev prejšnjega panela strokovnjakov ZN, ki je nadzoroval izvajanje sankcij proti Severni Koreji zaradi njenega jedrskega programa. Že prvo poročilo nove skupine slika mračno podobo nezakonitega sodelovanja, ki sega daleč preko občasnih pošiljk.

Milijoni nabojev in rakete nad ukrajinskimi mesti

Obseg severnokorejske vojaške pomoči Rusiji je po ugotovitvah MSMT zelo obsežen. Samo v letu 2024 naj bi Pjongjang Moskvi poslal kar devet milijonov kosov topniškega streliva in druge municije. Nekateri viri navajajo, da je bilo od septembra leta 2023 prepeljanih več kot 20.000 kontejnerjev vojaške opreme. Poleg tega naj bi Severna Koreja lani v Rusijo napotila več kot 11.000 vojakov, v prvih mesecih letošnjega leta pa še dodatnih 3000. Po nekaterih ocenah se je skupno število severnokorejskih vojakov, poslanih v boj, povzpelo celo do 12.000.

Severna Koreja je lani v Rusijo napotila več kot 11.000 vojakov, v prvih mesecih letošnjega leta pa še dodatnih 3000. FOTO: Anton Vaganov/Reuters

Na seznamu dobavljene opreme so tudi raketometi, različna vozila, samovozne havbice in druge vrste težkega topništva. Posebej zaskrbljujoče je odkritje, da je Severna Koreja Rusiji dobavila najmanj 100 balističnih raket. Te rakete so bile, kot poudarja poročilo MSMT, »kasneje izstreljene na Ukrajino z namenom uničevanja civilne infrastrukture in teroriziranja naseljenih območij, kot sta Kijev in Zaporožje«. Poročilo, ki se sklicuje na sodelujoče države članice ter na dokaze britanskega neprofitnega Centra za odprtokodne vire (OSC) in raziskovalne organizacije Conflict Armament Research (CAR), navaja, da je to »nezakonito sodelovanje med Severno Korejo in Rusijo prispevalo k zmožnosti Moskve, da okrepi svoje raketne napade na ukrajinska mesta, vključno s ciljanimi napadi na kritično civilno infrastrukturo«.

Kaj Pjongjang prejme v zameno?

Sodelovanje pa nikakor ni enosmerno. V zameno za obsežno vojaško pomoč Rusija Severni Koreji zagotavlja izjemno dragoceno vojaško opremo in tehnologijo. Poročilo MSMT navaja, da je Pjongjang prejel napredno opremo za zračno obrambo, protiletalske rakete, sisteme za elektronsko bojevanje in nujno potrebna rafinirana naftna goriva, katerih uvoz je sicer strogo omejen s sankcijami ZN.

Morda še pomembneje pa je, da Moskva s Pjongjangom deli podatke o delovanju severnokorejskih balističnih raket na ukrajinskem bojišču. Te povratne informacije so po ugotovitvah poročila pripomogle k »izboljšavam pri vodenju raket« režima Kim Džong Una. Takšna izmenjava omogoča Severni Koreji, da »financira svoje vojaške programe in nadalje razvija svoje programe balističnih raket, ki so sami po sebi prepovedani z več resolucijami Varnostnega sveta ZN, ter pridobiva neposredne izkušnje iz sodobnega vojskovanja,« še ugotavlja poročilo.

Kršitve sankcij in mednarodna obsodba

Tako Rusija kot Severna Koreja s svojim ravnanjem očitno kršita embargo ZN na orožje ter številne resolucije Varnostnega sveta. Poročilo MSMT obtožuje obe državi, da orožje in vojaško opremo prenašata preko akterjev in mrež, ki se izogibajo mednarodnim sankcijam. Skupina enajstih držav, ki tvorijo MSMT, je v skupni izjavi pozvala Severno Korejo, naj se »vključi v smiselno diplomacijo«.

Aprila letos je Putin prvič javno priznal, da so severnokorejski vojaki sodelovali v bojih za povrnitev ruskega ozemlja po ukrajinskem vdoru v regijo Kursk lansko leto. FOTO: Oleg Petrasiuk/AFP

Zahodne vlade so vse bolj zaskrbljene zaradi dolgoročnih posledic tega, kar se kaže kot poglabljanje strateškega partnerstva med Moskvo in Pjongjangom. ZDA so v zadnjih mesecih opozorile, da bi Rusija lahko Severni Koreji v zameno za nadaljnjo podporo v vojni v Ukrajini posredovala napredno vesoljsko in satelitsko tehnologijo.

Uradna zanikanja in trdna zaveza sodelovanju

Kljub številnim in prepričljivim dokazom sta obe državi vztrajno zanikali, da Pjongjang Moskvi dobavlja orožje. Vendar pa sta junija lani ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un podpisala prelomni sporazum o celovitem strateškem partnerstvu. Ta pakt obe državi zavezuje, da si v primeru napada na eno od njiju z vsemi razpoložljivimi sredstvi nudita takojšnjo vojaško pomoč.

Aprila letos je Putin prvič javno priznal, da so severnokorejski vojaki sodelovali v bojih za povrnitev ruskega ozemlja po ukrajinskem vdoru v regijo Kursk lansko leto. Kmalu zatem je tudi Severna Koreja prvič potrdila prisotnost svojih enot na tem območju. Čeprav so bili severnokorejski vojaki v Kursku nameščeni vsaj od novembra lani, so se po poročilih o hudih izgubah januarja letos po navedbah ukrajinskih uradnikov umaknili s frontnih črt.

Tako Rusija kot Severna Koreja s svojim ravnanjem očitno kršita embargo ZN na orožje ter številne resolucije Varnostnega sveta. FOTO: Alexander Kazakov/AFP

Putin je ob tem tudi posvaril, da bo Rusija začela oboroževati Pjongjang, če bo Zahod nadaljeval z oboroževanjem Ukrajine. Ta izjava je prišla v času, ko so nekatere zahodne zaveznice Ukrajine omilile prepoved uporabe njihovega dalekometnega orožja za cilje znotraj Rusije, zlasti po stopnjevanju ruskih zračnih napadov na ukrajinska mesta.

Mračna prihodnost sodelovanja

Poročilo MSMT zaključuje s temačno napovedjo, da bosta Severna Koreja in Rusija »vsaj v bližnji prihodnosti verjetno nadaljevali in še poglabljali svoje vojaško sodelovanje v nasprotju z relevantnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN«. Ta ugotovitev nakazuje, da bo tok orožja in vojakov verjetno še naprej tekel, kar bo še dodatno podžigalo konflikt v Ukrajini in predstavljalo resno grožnjo mednarodnemu miru ter prizadevanjem za neširjenje orožja. Posledice tega zavezništva bodo nedvomno čutne še dolgo, tako na ukrajinskih tleh kot v širši mednarodni skupnosti.