Parada, ki para živce tradicionalistom v BiH
Petnajst aktivistov snuje prvo parado ponosa v Sarajevu, ki bo velik preizkus njihovega poguma in družbene strpnosti.
Odpri galerijo
Parada ponosa je sinonim za boj proti nasilju, pravijo organizatorji prve tovrstne prireditve v BiH, ki vznemirja del javnosti. Foto: Reuters
Ko je pobuda za organizacijo prve parade ponosa v BiH 1. aprila napovedala, da bodo 8. septembra v Sarajevu pripravili prvi shod v podporo pravicam skupnosti LGBT+, se v BiH nihče ni takoj odzval na novico. Velik del javnosti je najbrž menil, da je to prvoaprilska šala. Ko se je pokazalo, da se aktivisti ne šalijo, je ostro nasprotovanje paradi prišlo iz pričakovane smeri – v Federaciji BiH in kantonu Sarajevo vladajoče Stranke demokratske akcije (SDA), ki jo vodi Bakir Izetbegović.
Na pobudo 15 posameznikov, ki prihajajo iz Prijedora, Banjaluke, Sarajeva, Bijeljine, Tuzle in drugih predelov BiH, bodo 8. septembra v prestolnici ene od najrevnejših evropskih držav pripravili prvo parado ponosa. Parada, ki jo poznajo mesta večine razvitih evropskih držav – v srbski prestolnici je denimo trajalo več let, da so jo lahko pripravili brez nasilnih incidentov nasprotnikov –, bo v Sarajevu pripravljena kot protest proti neenakosti in diskriminaciji, ki jo vsakodnevno doživljajo pripadniki skupnosti LGBT+.
»Parada ponosa je sinonim za boj proti nasilju, zahteva enak dostop do javnega prostora, kot ga imajo drugi državljani BiH,« je bistvo parade opisal član organizacijskega odbora Branko Ćulibrk. Prireditev pripravljajo pod geslom »Ima izaći« (besedna zveza, ki jo uporabljajo potniki na avtobusih v BiH, ko hočejo opozoriti voznika, naj jim odpre vrata), ki namiguje na izstop na prosto, javno razkritje spolne usmerjenosti. Biti pripadnik tako imenovane skupnosti LGBT+ v BiH nikoli ni bilo lagodno, še manj varno.
Homoseksualnost je bila v državi nezakonita do leta 1998, a je socialna izključenost tega dela družbe še danes zelo razširjena. Nevladne organizacije v BiH so opozorile, da je več kot polovica pripadnikov te skupnosti doslej doživela obliko diskriminacije ali nasilja. Medtem ko organi pregona pri zaščiti tega dela državljanov niso pokazali velike zagnanosti, pripadniki istospolnih gospodinjstev niso deležni enakih socialnih pravic kot heteroseksualni pari.
Stranka demokratske akcije, ki je že leta vodilna stranka bošnjaških in muslimanskih prebivalcev BiH, vodi pa jo Bakir Izetbegović, sin njenega ustanovitelja Alije Izetbegovića, na formalni ravni prisega na svobodo, pravico do zasebne lastnine, zdravstveno zaščito, izobraževanje in delo za vse, ne glede na narodno pripadnost, barvo kože ali spolno usmerjenost.
»Vsakdo ima pravico do življenja, kakršno si želi, tako imamo tudi mi pravico izbirati, s kom hočemo živeti. Želim si, da bi se takšni ljudje izolirali in umaknili čim dlje od naših otrok in družbe. Naj gredo nekam drugam in si naredijo mesto, državo, zakone in svoje pravice, ki jim jih nihče ne bo oporekal. Ampak tukaj ne!« je na facebooku zapisala Samra Ćosović-Hajdarević, poslanka SDA v skupščini kantona Sarajevo.
Čeprav je njen zapis vzbudil ostre odzive na vseh straneh, je kantonalni odbor SDA podprl poslanko in oblasti ter pozval organizatorje, naj »odstopijo od priprave tovrstnih prireditev ter ne vnašajo po nepotrebnem nereda med meščane glavnega mesta BiH«.
Na pobudo 15 posameznikov, ki prihajajo iz Prijedora, Banjaluke, Sarajeva, Bijeljine, Tuzle in drugih predelov BiH, bodo 8. septembra v prestolnici ene od najrevnejših evropskih držav pripravili prvo parado ponosa. Parada, ki jo poznajo mesta večine razvitih evropskih držav – v srbski prestolnici je denimo trajalo več let, da so jo lahko pripravili brez nasilnih incidentov nasprotnikov –, bo v Sarajevu pripravljena kot protest proti neenakosti in diskriminaciji, ki jo vsakodnevno doživljajo pripadniki skupnosti LGBT+.
Odprite vrata!
»Parada ponosa je sinonim za boj proti nasilju, zahteva enak dostop do javnega prostora, kot ga imajo drugi državljani BiH,« je bistvo parade opisal član organizacijskega odbora Branko Ćulibrk. Prireditev pripravljajo pod geslom »Ima izaći« (besedna zveza, ki jo uporabljajo potniki na avtobusih v BiH, ko hočejo opozoriti voznika, naj jim odpre vrata), ki namiguje na izstop na prosto, javno razkritje spolne usmerjenosti. Biti pripadnik tako imenovane skupnosti LGBT+ v BiH nikoli ni bilo lagodno, še manj varno.
Homoseksualnost je bila v državi nezakonita do leta 1998, a je socialna izključenost tega dela družbe še danes zelo razširjena. Nevladne organizacije v BiH so opozorile, da je več kot polovica pripadnikov te skupnosti doslej doživela obliko diskriminacije ali nasilja. Medtem ko organi pregona pri zaščiti tega dela državljanov niso pokazali velike zagnanosti, pripadniki istospolnih gospodinjstev niso deležni enakih socialnih pravic kot heteroseksualni pari.
Ostro nasprotovanje iz vladajoče SDA
Stranka demokratske akcije, ki je že leta vodilna stranka bošnjaških in muslimanskih prebivalcev BiH, vodi pa jo Bakir Izetbegović, sin njenega ustanovitelja Alije Izetbegovića, na formalni ravni prisega na svobodo, pravico do zasebne lastnine, zdravstveno zaščito, izobraževanje in delo za vse, ne glede na narodno pripadnost, barvo kože ali spolno usmerjenost.
»Vsakdo ima pravico do življenja, kakršno si želi, tako imamo tudi mi pravico izbirati, s kom hočemo živeti. Želim si, da bi se takšni ljudje izolirali in umaknili čim dlje od naših otrok in družbe. Naj gredo nekam drugam in si naredijo mesto, državo, zakone in svoje pravice, ki jim jih nihče ne bo oporekal. Ampak tukaj ne!« je na facebooku zapisala Samra Ćosović-Hajdarević, poslanka SDA v skupščini kantona Sarajevo.
Čeprav je njen zapis vzbudil ostre odzive na vseh straneh, je kantonalni odbor SDA podprl poslanko in oblasti ter pozval organizatorje, naj »odstopijo od priprave tovrstnih prireditev ter ne vnašajo po nepotrebnem nereda med meščane glavnega mesta BiH«.
