Po ZDA pljuska učiteljski rdeči val
Šolniki ne zahtevajo le višjih plač, temveč tudi branijo javno šolstvo in vlaganja vanj.
Odpri galerijo
V Oklahomi so učitelji sami organizirali protest, sindikat je imel le podporno vlogo. FOTO: Nick Oxford/Reuters
New York – Učitelji v Severni Karolini bodo danes v prestolnici Raleigh zahtevali višje plače in denar za šolstvo. Pred njimi so šli na ulice učitelji Zahodne Virginije, Kentuckyja, Arizone ... ameriška levica jih je označila za pest boja proti varčevalni politiki v času nižanja davkov.
Učiteljski protestni val skače iz ene zvezne države v drugo, ponekod za en dan napolnijo stavbe lokalnih parlamentov, drugod za več dni ali celo tednov prekinejo delo. »Učitelji so tako slabo plačani, da so prisiljeni darovati kri, opravljati več služb hkrati ali jemati brezplačno hrano v dobrodelnih organizacijah, drugače ne morejo skrbeti za družino,« je pred protesti v Oklahomi opozorila Alicia Priest, predsednica tamkajšnjega sindikata izobraževanja.
Zahteve so povsod podobne, poleg višjih plač tudi več denarja za šolstvo in izboljšanje delovnih razmer. Konec februarja so dvignili glas v Zahodni Virginiji, upor se je hitro razširil v Kentucky, Oklahomo, Arizono, Kolorado, opljusknil je tudi Indiano in Misisipi. Razen Kolorada so vse pretežno konservativne zvezne države z republikansko prevlado, zato se je upora oprijelo ime rdeči val (v ZDA je rdeča barva desnice).
Stavka v Zahodni Virginiji se je po slabih dveh tednih končala z vdajo republikanskega vodstva države, ki je privolilo v 5-odstotno zvišanje plač. Njihov uspeh je spodbudil podobne akcije po ZDA, v Oklahomi so se učitelji organizirali sami, prek družbenih omrežij, sindikat je imel le podporno vlogo. Z naraščanjem upora narašča tudi odpor oblasti, toda v Arizoni so po tednu dni stavke v tamkajšnji prestolnici dosegli petino višje plače do leta 2020 in postavili temelje za razpravo o izobraževalni politiki zvezne države.
V Severni Karolini, še eni izmed bolj rdečih kot modrih (demokratskih) zveznih držav, so učitelji danes množično vzeli prosti dan (ki jim pripada), zaradi česar je najmanj 20 šolskih okrožij moralo za en dan zapreti šolska vrata. Zahteve so podobne, v štirih letih zvišanje letne porabe javnega denarja na učenca s sedanjih 9329 dolarjev (okoli 7826 evrov) na ameriško povprečje 11.642 dolarjev (okoli 9767 evrov).
Upora ni preprečila zakonodaja, ki v treh ducatih zveznih držav prepoveduje stavke učiteljev. Zgodovinar Joseph McCartin, ki na univerzi Georgetown proučuje delavska gibanja, ugotavlja, da so bojeviti izbruhi neizogibni, ko so delavci pritisnjeni ob zid. »Če kolektivno pogajanje ni dovoljeno ali ne deluje, to ne pomeni, da kolektivna akcija ni mogoča,« je zatrdil. Učitelji Zahodne Virginije – zvezne države, v kateri so stavke učiteljev prepovedane – so dejali, da so se zgledovali po zgodovinskem uporu rudarjev med drugo svetovno vojno, ko so bile stavke ravno tako prepovedane.
Podobno so poštarji kljub zvezni prepovedi – to je uvedel demokratski predsednik John F. Kennedy – v sedemdesetih s stavko dosegli zvišanje plač. Takrat so v zvezni vladi ugotavljali, da preprosto ne morejo napasti med Američani priljubljenih poštarjev. Tudi lokalni oblastniki po ZDA ugotavljajo, da je jeznih učiteljev preveč, zapiranje njihovih voditeljev pa bi gotovo sprožilo še bolj množičen upor. Ankete so namreč pokazale, da javnost podpira njihov boj, tudi republikanski volivci, ki redko najdejo skupni jezik z demokratskimi.
Čeprav so bili učitelji med veliko recesijo pred desetletjem deležni zategovanja pasu v varčevalnih programih, jih je krepitev gospodarstva obšla. Konservativna vodstva mnogih zveznih držav so se ob višjih davčnih prilivih raje odločila za nižanje davkov. Podobno je po zmagi Donalda Trumpa desnica v kongresu sprejela davčno reformo, ki po besedah nasprotnikov koristi predvsem podjetjem in najpremožnejšim. Toda rdeči val ni samo zahteva za boljše pogoje in plače v šolstvu. V Arizoni so se borili proti privatizaciji javnega šolstva, saj država velja za poskusni laboratorij šolske ministrice Betsy DeVos in družine Koch, vplivnih republikanskih donatorjev, ki si prizadevajo za uvedbo zasebnih šol.
V ozadju učiteljskega boja je hkrati nakopičena nejevolja delavcev v rdečih zveznih državah, kjer so zakoni s pomenljivim pomenom »pravice do dela« močno omejili delovanje in moč sindikatov ter posledično zaščito delavcev. Večina pravnih analitikov pričakuje, da bo vrhovno sodišče, kjer ima večino konservativno krilo, ukinilo obvezno plačevanje sindikalne članarine za vse zaposlene v javni upravi, kar bi močno oslabilo moč sindikatov tudi v modrih državah. Upor učiteljev je tako povezan tudi z »uravnoteženjem moči delavcev in korporacij v državi«, kot je med stavko dejala učiteljica Emily Comer.
Učiteljski protestni val skače iz ene zvezne države v drugo, ponekod za en dan napolnijo stavbe lokalnih parlamentov, drugod za več dni ali celo tednov prekinejo delo. »Učitelji so tako slabo plačani, da so prisiljeni darovati kri, opravljati več služb hkrati ali jemati brezplačno hrano v dobrodelnih organizacijah, drugače ne morejo skrbeti za družino,« je pred protesti v Oklahomi opozorila Alicia Priest, predsednica tamkajšnjega sindikata izobraževanja.
Zahteve so povsod podobne, poleg višjih plač tudi več denarja za šolstvo in izboljšanje delovnih razmer. Konec februarja so dvignili glas v Zahodni Virginiji, upor se je hitro razširil v Kentucky, Oklahomo, Arizono, Kolorado, opljusknil je tudi Indiano in Misisipi. Razen Kolorada so vse pretežno konservativne zvezne države z republikansko prevlado, zato se je upora oprijelo ime rdeči val (v ZDA je rdeča barva desnice).
Uspeh upora
Stavka v Zahodni Virginiji se je po slabih dveh tednih končala z vdajo republikanskega vodstva države, ki je privolilo v 5-odstotno zvišanje plač. Njihov uspeh je spodbudil podobne akcije po ZDA, v Oklahomi so se učitelji organizirali sami, prek družbenih omrežij, sindikat je imel le podporno vlogo. Z naraščanjem upora narašča tudi odpor oblasti, toda v Arizoni so po tednu dni stavke v tamkajšnji prestolnici dosegli petino višje plače do leta 2020 in postavili temelje za razpravo o izobraževalni politiki zvezne države.
V Severni Karolini, še eni izmed bolj rdečih kot modrih (demokratskih) zveznih držav, so učitelji danes množično vzeli prosti dan (ki jim pripada), zaradi česar je najmanj 20 šolskih okrožij moralo za en dan zapreti šolska vrata. Zahteve so podobne, v štirih letih zvišanje letne porabe javnega denarja na učenca s sedanjih 9329 dolarjev (okoli 7826 evrov) na ameriško povprečje 11.642 dolarjev (okoli 9767 evrov).
Rudarski zgled
Upora ni preprečila zakonodaja, ki v treh ducatih zveznih držav prepoveduje stavke učiteljev. Zgodovinar Joseph McCartin, ki na univerzi Georgetown proučuje delavska gibanja, ugotavlja, da so bojeviti izbruhi neizogibni, ko so delavci pritisnjeni ob zid. »Če kolektivno pogajanje ni dovoljeno ali ne deluje, to ne pomeni, da kolektivna akcija ni mogoča,« je zatrdil. Učitelji Zahodne Virginije – zvezne države, v kateri so stavke učiteljev prepovedane – so dejali, da so se zgledovali po zgodovinskem uporu rudarjev med drugo svetovno vojno, ko so bile stavke ravno tako prepovedane.
Podobno so poštarji kljub zvezni prepovedi – to je uvedel demokratski predsednik John F. Kennedy – v sedemdesetih s stavko dosegli zvišanje plač. Takrat so v zvezni vladi ugotavljali, da preprosto ne morejo napasti med Američani priljubljenih poštarjev. Tudi lokalni oblastniki po ZDA ugotavljajo, da je jeznih učiteljev preveč, zapiranje njihovih voditeljev pa bi gotovo sprožilo še bolj množičen upor. Ankete so namreč pokazale, da javnost podpira njihov boj, tudi republikanski volivci, ki redko najdejo skupni jezik z demokratskimi.
Iskanje ravnotežja
Čeprav so bili učitelji med veliko recesijo pred desetletjem deležni zategovanja pasu v varčevalnih programih, jih je krepitev gospodarstva obšla. Konservativna vodstva mnogih zveznih držav so se ob višjih davčnih prilivih raje odločila za nižanje davkov. Podobno je po zmagi Donalda Trumpa desnica v kongresu sprejela davčno reformo, ki po besedah nasprotnikov koristi predvsem podjetjem in najpremožnejšim. Toda rdeči val ni samo zahteva za boljše pogoje in plače v šolstvu. V Arizoni so se borili proti privatizaciji javnega šolstva, saj država velja za poskusni laboratorij šolske ministrice Betsy DeVos in družine Koch, vplivnih republikanskih donatorjev, ki si prizadevajo za uvedbo zasebnih šol.
V ozadju učiteljskega boja je hkrati nakopičena nejevolja delavcev v rdečih zveznih državah, kjer so zakoni s pomenljivim pomenom »pravice do dela« močno omejili delovanje in moč sindikatov ter posledično zaščito delavcev. Večina pravnih analitikov pričakuje, da bo vrhovno sodišče, kjer ima večino konservativno krilo, ukinilo obvezno plačevanje sindikalne članarine za vse zaposlene v javni upravi, kar bi močno oslabilo moč sindikatov tudi v modrih državah. Upor učiteljev je tako povezan tudi z »uravnoteženjem moči delavcev in korporacij v državi«, kot je med stavko dejala učiteljica Emily Comer.
