Polovični izkupiček Margrethe Vestager na Sodišču EU
Sodišče EU pritrdilo Bruslju glede nezakonitosti davčnih ugodnosti za Fiat v Luksemburgu. Ni bilo dokazano, da obstaja korist za Starbucks na Nizozemskem.
Odpri galerijo
Evropski komisiji ni uspelo dokazati, da so bile ugodnosti za Starbucks na Nizozemskem res nezakonita državna pomoč. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Bruselj – Sodišče EU je danes odločilo v dveh odmevnih zadevah glede davčnih olajšav za multinacionalke. Presojalo je o odločitvah evropske komisije iz leta 2015, po kateri so bile olajšave za Starbucks na Nizozemskem in Fiat (Fiat Chrysler Finance Europe) v Luksemburgu nezakonita državna pomoč.
Sodišče je razveljavilo odločitev Bruslja o verigi kavarnic Starbucks, saj da evropska komisija ni dokazala, da obstaja korist za podjetje. Na drugi strani je pritrdilo evropski komisarki Margrethe Vestager v luksemburškem primeru ugodnosti za Fiat, odobrenih leta 2012.
Primera sta veljala za ključna glede utemeljenosti odločitev komisarke za konkurenco Margrethe Vestager v zadnjih petih letih. Danka bo obdržala enak položaj pod novo predsednico Ursulo von der Leyen. Poleg tega bo v evropski komisiji prevzela izvršni podpredsedniški položaj za digitalno Evropo.
Podrobnosti davčnih olajšav za multinacionalke so se razkrile pred petimi leti od začetka mandata predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Pokazalo se je, da je Luksemburg zagotavljal multinacionalkam koristi v času, ko je bil Juncker finančni minister in premier.
V velikem vojvodstvu so sicer odgovarjali, da so bile davčne ugodnosti zakonite.
Po odločitvi evropske komisije je bilo Fiatu v Luksemburgu in Starbucksu na Nizozemskem omogočeno premikanje dobičkov, tako da na koncu skorajda nista plačala davkov.
V obeh primerih so bile pripravljene zapletene metode za izračun dobička, ki po oceni evropske komisije ne izražajo gospodarske realnosti. Določeni so bili z uporabo cen za blago in storitve, ki so se prodajali med podjetji v skupinah Fiat in Starbucks (tako imenovane transferne cene).
Cene po ugotovitvah Vestagerjeve niso ustrezale tržnim razmeram, skoraj ves dobiček pa je Starbucks preusmerjal v tujino, kjer ni bil obdavčen; finančno podjetje skupine Fiat pa je plačalo davke za le manjši del svojih dejanskih dobičkov.
Argumentacija se je glasila, da so velika podjetja dobivala neupravičeno konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji (predvsem malimi in srednjimi podjetji), ki so obdavčena na podlagi njihovih dejanskih dobičkov, ker za blago in storitve, ki jih uporabljajo, plačujejo tržne cene.
V primerjavi z Applom, ki bi po odločitvi evropske komisije moral za nazaj plačati 13 milijard evrov, so v igri bolj simbolične olajšave, vredne od 20 do 30 milijonov evrov. Prejšnji teden je na sodišču EU potekala ustna obravnava zadeve Apple.
V obdelavi so še drugi luksemburški primeri, denimo Amazon.
Afera Luxleaks je bila eden od sprožilcev, ki je omogočil, da se je na ravni EU začelo delati več za bolj pregledno in pravično obdavčitev multinacionalk.
Vestagerjeva je letos že bila neuspešna na sodišču z odločitvami glede belgijskih davčnih olajšav za multinacionalke.
Sodišče je razveljavilo odločitev Bruslja o verigi kavarnic Starbucks, saj da evropska komisija ni dokazala, da obstaja korist za podjetje. Na drugi strani je pritrdilo evropski komisarki Margrethe Vestager v luksemburškem primeru ugodnosti za Fiat, odobrenih leta 2012.
Juncker in Luxleaks
Primera sta veljala za ključna glede utemeljenosti odločitev komisarke za konkurenco Margrethe Vestager v zadnjih petih letih. Danka bo obdržala enak položaj pod novo predsednico Ursulo von der Leyen. Poleg tega bo v evropski komisiji prevzela izvršni podpredsedniški položaj za digitalno Evropo.
Podrobnosti davčnih olajšav za multinacionalke so se razkrile pred petimi leti od začetka mandata predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Pokazalo se je, da je Luksemburg zagotavljal multinacionalkam koristi v času, ko je bil Juncker finančni minister in premier.
V velikem vojvodstvu so sicer odgovarjali, da so bile davčne ugodnosti zakonite.
Ključne odločitve komisarke za konkurenco Margrethe Vestager so na sodni preizkušnji. FOTO: Emmanuel Dunand/AFP
Preusmerjanje dobičkov
Ključne odločitve komisarke za konkurenco Margrethe Vestager so na sodni preizkušnji. FOTO: Emmanuel Dunand/AFP
Po odločitvi evropske komisije je bilo Fiatu v Luksemburgu in Starbucksu na Nizozemskem omogočeno premikanje dobičkov, tako da na koncu skorajda nista plačala davkov.
V obeh primerih so bile pripravljene zapletene metode za izračun dobička, ki po oceni evropske komisije ne izražajo gospodarske realnosti. Določeni so bili z uporabo cen za blago in storitve, ki so se prodajali med podjetji v skupinah Fiat in Starbucks (tako imenovane transferne cene).
Cene po ugotovitvah Vestagerjeve niso ustrezale tržnim razmeram, skoraj ves dobiček pa je Starbucks preusmerjal v tujino, kjer ni bil obdavčen; finančno podjetje skupine Fiat pa je plačalo davke za le manjši del svojih dejanskih dobičkov.
Argumentacija se je glasila, da so velika podjetja dobivala neupravičeno konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji (predvsem malimi in srednjimi podjetji), ki so obdavčena na podlagi njihovih dejanskih dobičkov, ker za blago in storitve, ki jih uporabljajo, plačujejo tržne cene.
Google in omejitve »pravice do pozabe«
Sodišče EU je na podlagi francoske zahteve sprejelo še odločitev glede Googlea in »pravice do pozabe«. Ugotovilo je, da upravljalec iskalnika, ki ugodi zahtevi za odstranitev povezav posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi prava EU nima obveznosti, da bi povezave odstranil v vseh različicah svojega iskalnika. Tako bo moral Google zagotoviti odstranitev povezav s podatki samo v članicah EU.
V primerjavi z Applom le drobtinice
Sodišče EU je na podlagi francoske zahteve sprejelo še odločitev glede Googlea in »pravice do pozabe«. Ugotovilo je, da upravljalec iskalnika, ki ugodi zahtevi za odstranitev povezav posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi prava EU nima obveznosti, da bi povezave odstranil v vseh različicah svojega iskalnika. Tako bo moral Google zagotoviti odstranitev povezav s podatki samo v članicah EU.
V primerjavi z Applom, ki bi po odločitvi evropske komisije moral za nazaj plačati 13 milijard evrov, so v igri bolj simbolične olajšave, vredne od 20 do 30 milijonov evrov. Prejšnji teden je na sodišču EU potekala ustna obravnava zadeve Apple.
V obdelavi so še drugi luksemburški primeri, denimo Amazon.
Afera Luxleaks je bila eden od sprožilcev, ki je omogočil, da se je na ravni EU začelo delati več za bolj pregledno in pravično obdavčitev multinacionalk.
Vestagerjeva je letos že bila neuspešna na sodišču z odločitvami glede belgijskih davčnih olajšav za multinacionalke.
