Potrjenih prvih dvanajst načrtov za okrevanje
Slovenski načrt bo po načrtih potrjen v drugem krogu, s Ciprom, Hrvaško in Litvo, čez dva tedna.
Odpri galerijo
Minister za finance Andrej Šircelj, ki predseduje Ecofinu, je potrditev skoraj polovice načrtov označil za »velik korak naprej v evropskem gospodarskem okrevanju«.FOTO: Yves Herman/ Reuters
Finančni ministri EU so sprejeli prvi sveženj dvanajstih nacionalnih načrtov za okrevanje. Po podpisu sporazumov z evropsko komisijo o financiranju in posojilih bodo države lahko začele črpati 13-odstotna predplačila. Slovenski načrt bo po načrtih potrjen v drugem krogu, s Ciprom, Hrvaško in Litvo, čez dva tedna.
Prvi potrjeni načrti so iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Italije, Latvije, Luksemburga, Nemčije, Portugalske, Slovaške in Španije. Minister za finance Andrej Šircelj, ki predseduje Ecofinu, je potrditev skoraj polovice načrtov označil za »velik korak naprej v evropskem gospodarskem okrevanju«.
Po njegovih besedah je danes zgodovinski dan, saj bo prvič, da EU in evropska komisija podpirata države na takšen način. Opozoril je, da ni pomembna le količina, temveč tudi kakovost denarja, predvsem z vidika, kako bo naložen.
Države članice naj bi z reformami in naložbami začele preobrazbo gospodarstva, predvsem na področju zelenega prehoda in digitalizacije. V evropskem programu za okrevanje, ki je bil sprejet na maratonskem vrhu EU lani julija, je za nepovratna sredstva predvidenih 312,5 milijarde evrov. Države članice lahko dobijo še ugodna posojila v skupni višini 360 milijard evrov.
Evropska komisija si je za financiranje programa na kapitalskih trgih junija že izposodila 35 milijard evrov. V Bruslju pričakujejo, da bodo pogoji v prvih državah za izplačila, podpisi pogodb o financiranju, izpolnjeni do konca meseca.
Resni zapleti se pojavljajo le pri madžarskem načrtu, saj se je dvomesečni rok iztekel v ponedeljek brez pozitivne ocene evropske komisije. V Bruslju pojasnjujejo, da še niso končali obravnave in da analizirajo zadnje odgovore iz Budimpešte. Neuradno ima evropska komisija zadržke glede nadzora nad porabo denarja.
Če bo nadaljnje ocenjevanje zahtevalo tedne in ne dneve, bodo madžarski vladi predlagali podaljšanje roka. Pravosodna ministrica Judit Varga je prejšnji teden na twitterju zapisala, da je Bruselj postavil nove zahteve glede načrta za okrevanje po sprejetju njihovega »zakona o zaščiti otrok«.
Prvi potrjeni načrti so iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Italije, Latvije, Luksemburga, Nemčije, Portugalske, Slovaške in Španije. Minister za finance Andrej Šircelj, ki predseduje Ecofinu, je potrditev skoraj polovice načrtov označil za »velik korak naprej v evropskem gospodarskem okrevanju«.
Po njegovih besedah je danes zgodovinski dan, saj bo prvič, da EU in evropska komisija podpirata države na takšen način. Opozoril je, da ni pomembna le količina, temveč tudi kakovost denarja, predvsem z vidika, kako bo naložen.
Države članice naj bi z reformami in naložbami začele preobrazbo gospodarstva, predvsem na področju zelenega prehoda in digitalizacije. V evropskem programu za okrevanje, ki je bil sprejet na maratonskem vrhu EU lani julija, je za nepovratna sredstva predvidenih 312,5 milijarde evrov. Države članice lahko dobijo še ugodna posojila v skupni višini 360 milijard evrov.
Evropska komisija si je za financiranje programa na kapitalskih trgih junija že izposodila 35 milijard evrov. V Bruslju pričakujejo, da bodo pogoji v prvih državah za izplačila, podpisi pogodb o financiranju, izpolnjeni do konca meseca.
Resni zapleti se pojavljajo le pri madžarskem načrtu, saj se je dvomesečni rok iztekel v ponedeljek brez pozitivne ocene evropske komisije. V Bruslju pojasnjujejo, da še niso končali obravnave in da analizirajo zadnje odgovore iz Budimpešte. Neuradno ima evropska komisija zadržke glede nadzora nad porabo denarja.
Če bo nadaljnje ocenjevanje zahtevalo tedne in ne dneve, bodo madžarski vladi predlagali podaljšanje roka. Pravosodna ministrica Judit Varga je prejšnji teden na twitterju zapisala, da je Bruselj postavil nove zahteve glede načrta za okrevanje po sprejetju njihovega »zakona o zaščiti otrok«.
