Predsednikov govor svoji razklani državi

New York – Paradoksalno je, da se tudi v eri Donalda Trumpa predsednikov nagovor državljanom v začetku leta imenuje govor o stanju v državi. Demokratska polovica ZDA mu namreč odreka pravico govoriti v njenem imenu, kongresni demokrati si z vsemi silami prizadevajo za predsednikovo razrešitev. Dan pred oprostitvijo v senatu te Trump ni niti omenil, a so bila demokratska prizadevanja za njegovo odstranitev vendarle vsenavzoča v kongresni dvorani. Predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki jih vodi, ni hotel dati roke.



Trump ve, kje je njegova moč. V tvitu tik pred svojim tretjim nagovorom ljudstvu je omenil 95-odstotno podporo v njegovi republikanski stranki in 53-odstotno med vsemi Američani. Gallupova raziskava govori o 49-odstotni podpori vseh državljanov, a ga demokratski poskus razrešitve, ki naj bi mu republikanski senatorji naredili konec danes, vsekakor ni potolkel. Trump pa se pritožuje, da bi bila skupna podpora pri tako dobrem gospodarstvu in drugih uspehih brez »lažnega« lova na čarovnice še veliko višja.



Najboljše šele prihaja, je bil zato prepričan v svojem govoru. »Neverjetni« rezultati ameriške vrnitve, ki jo je po svojih besedah začel pred tremi leti, so obilica delovnih mest, višje plače, obračunavanje z revščino in kriminalom, »naša država cveti in je spet visoko spoštovana, ameriški sovražniki bežijo in prihodnost je žareče svetla. Konec je časov, ko smo bili izkoriščani in zlorabljeni, v komaj treh letih smo pretresli mentaliteto ameriškega nazadovanja.«



Predsednik je govoril o krepitvi vojske, zavarovanju meja, cvetočih družinah in vrednotah ter sklenil, da je stanje države boljše kot kdaj prej, njegova vizija pa je najbolj cvetoča in vključujoča vizija družbe za vsakega Američana. Poudaril je zgodovinsko visoko zaposlovanje afriških, južnoameriških in azijskih Američanov, vključevanje bivših zapornikov v delo in družbo, vračanje industrijskih delovnih mest ter 70-odstotno rast borznih vrednosti, ki še posebej koristi upokojencem.



Trump je poudaril nove trgovinske sporazume od tistega z Mehiko in Kanado do delnega dogovora s Kitajsko ter podporo prizadevanjem po svobodi v državah, kot so Kuba, Nikaragva in Venezuela. Med njegovimi gosti je bil tudi »resnični in zakoniti predsednik Venezuele« Juan Guaidó. »Socializem uničuje narode, a pomnite, da svoboda združuje dušo.« Poudaril je povečanje deleža drugih članic vojaške zveze Nato in nove vesoljske sile, pomen prenove šolstva z več izbire za učence in prizadevanja prve dame Melanie za ameriške otroke v sklopu pobude Bodi najboljši ter prisego ameriških podjetij za ustvarjanje delovnih mest doma. Načrtuje veliko razširitev poklicnega izobraževanja na vseh ameriških srednjih šolah.



Posebej je omenil tudi svoja prizadevanja za zmanjšanje stroškov za zdravstveno zavarovanje, »medtem ko je 132 zakonodajalcev v tej dvorani sprejelo zakonodajo za socialistični prevzem našega zdravstvenega sistema«. Obsodil je prizadevanja za širjenje zdravstvenega zavarovanja za starejše na vse Američane, ki ga zagovarjajo številni demokratski predsedniški kandidati, saj to starejšim odvzema kvaliteto zdravstva ter vabi nezakonite migracije. Sam se raje pogaja s farmacevtskimi družbami za nižje cene zdravil ter obračunava z odvisnostjo od opioidov, s kitajsko vlado tesno sodelujejo pri zadrževanju uničujočega koronavirusa. Hkrati si prizadevajo za nova zdravila za vse, od raka do Alzheimerjeve bolezni, razvpitemu konservativnemu komentatorju Rushu Limbaughu, pri katerem so zdravniki pravkar odkrili raka v napredujočem stadiju, pa je podelil predsedniško medaljo svobode.