Premirje je preselilo spopade v Erevan

Nedavnega mirovnega sporazuma, ki je v Gorskem Karabahu­ zaustavil krvave spopade med Armenijo in Azerbajdžanom, niso razglasili za »armensko kapitulacijo« zgolj v Bakuju. O tem so prepričani tudi številni v množici­ demonstrantov v Erevanu, ki zahtevajo odstop »izdajalskega premiera« Nikola Pašinjana.

»Nikol – izdajalec!« in »Nikol, odstopi!« sta glavna slogana, ki ju na ulicah v armenski prestolnici vzklika več tisoč protestnikov od torkovih ranih ur, ko je bilo razglašeno zadnje premirje med nekdanjima sovjetskima republikama, ki sta zaradi spornega gorskokarabaškega ozemlja v bolj ali manj ostri vojni od začetka konca nekdanje skupne države. Protestniki zahtevajo odstop premiera Nikola­ Pašinjana, ki je bil po tem, ko je azerbajdžanska vojska zavzela strateško najpomembnejše mesto v Gorskem Karabahu, prisiljen z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom in »botrom« sporazuma, ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, podpisati mirovni dogovor, ki ga nekateri protestniki razglašajo za kapitulacijo in narodno izdajo.



Tako meni tudi odvetnik in borec za človekove pravice Robert Ajrapetjan, ki se je udeležil protestov zato, ker je prepričan, da je premier­ s podpisom sporazuma deloval v nasprotju z armensko ustavo. Po eni od točk dogovora bo namreč morala Armenija na svojem ozemlju vzpostaviti koridor, ki bo povezoval azerbajdžansko eksklavo Nahičevan z matico. »S tem Armenija Azerbajdžanu dejansko predaja del ozemlja, po ustavi pa lahko o čem takem odloči zgolj ljudstvo na referendumu,« je Ajrapetjan povedal za BBC.

»Nikol je prodal Arcah«

Medtem ko bolj vročekrvni protestniki pozivajo k nadaljevanju vojne, ker ne verjamejo besedam predsednika samooklicane republike Arcah Araika Arutjunjana, da bi zaradi azerbajdžanske premoči Armenci v nekaj dneh izgubili ves Gorski Karabah, če ne bi podpisali sporazuma, drugi zahtevajo odstop vlade zato, ker jih je zavajala. Do konca so namreč tako Pašinjan kot predstavniki obrambnega ministrstva zagotavljali, da se uspešno borijo proti sovražniku, ki da je utrpel ogromne žrtve, in da bodo armenske oborožene sile v tem spopadu zmagale.



»Nikol je prodal Arcah,« je na shodu protestnikov izjavila članica opozicijske parlamentarne stranke Cvetoča Armenija Naira Zograbjan. Njen strankarski kolega Arman Abovjan je dodal, da so »oblastniki, ki so izdali nas vse in našo domovino ter vojno privedli do vrat Armenije, zdaj pripravljeni zatreti ljudi samo zato, da bi ohranili svoje stolčke«. Ker so v Armeniji še vedno razglašene »vojne razmere«, so se oblasti ustrezno odzvale na »nezakonite proteste«. Že v sredo so »poklicali na pogovore« prvake opozicije, aretirali so okoli 130 protestnikov, med včerajšnjimi demonstracijami pa sta se med drugimi znašla za zapahi tudi voditelj Cvetoče Armenije, eden od najbogatejših Armencev Gagik Carukjan, ter predsednik Domovine in nekdanji direktor nacionalne varnostne službe ­Artur Vanecjan.

Opoziciji v parlamentu, kjer je po volitvah pred dvema letoma vladajoča Pašinjanova stranka Moj korak zasedla 88 od 132 sedežev, ni uspelo odpreti vprašanja o zaupnici vladi. Njeni voditelji so se znašli za rešetkami, poznavalci razmer pa menijo, da je javni upor med Armenci, ki jih je poraz pretresel, premajhen, da bi odnesel Pašinjana, ki se je pred dvema letoma dokopal do oblasti z žametno revolucijo. Po mnenju armenskega politologa Ričarda Kirakosjana je protestnikov premalo, čeprav so emocionalni in zagnani, a ker je opozicija preveč nepriljubljena, diskreditirana in neorganizirana, »bo vlada lahko odpravila to ­neposredno grožnjo«.