Premirju je sledilo stopnjevanje represije

Brez popolnoma jasne predstave o tem, v kolikšni meri je dvanajstdnevna vojna z Izraelom dejansko zavrla sporni iranski jedrski program, se je fokus opazovalcev začel preusmerjati tudi v njene bolj merljive posledice, vključno s stopnjevanjem represije v islamski republiki. Iz Irana so ta teden poročali o množičnih aretacijah in več eksekucijah domnevnih vohunov, strah pred obračunavanjem s kritiki režima pa se z razglasitvijo premirja ni polegel.

O napetosti razmer v islamski republiki govorijo tako poročila nevladnih organizacij kot pričevanja posameznikov. Iz obojih je razbrati, da je bilo v Iranu od začetka vojne z Izraelom aretiranih na stotine ljudi. Mnogi od njih so bili pridržani na podlagi sumov o povezavah z izraelsko tajno službo Mosad, katere pripadniki so se po navedbah različnih virov uspeli infiltrirati globoko v iranske odločevalske strukture ter odigrali pomembno vlogo pri več odmevnih atentatih iranskih vojaških voditeljev in znanstvenikov.

Obtožbe o vohunjenju so doslej privedle do vsaj šest izrečenih smrtnih kazni, aktivisti pa se bojijo, da jih bo sledilo še veliko več. Zaradi očitanih povezav z Izraelom so ta teden v Iranu po hitrem postopku usmrtili Idrisa Alija, Rasula Ahmada Rasula in Azada Šojaija, tri člane kurdske manjšine, od katerih je bil vsaj eden tudi iraški državljan. »Islamska republika jih je obsodila na smrt brez poštenega sojenja in na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem, ter jih obtožila vohunjenja,« je za AFP povedal Mahmud Amiri-Mogadam, direktor norveške nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR).

Mogadam je opozoril je, da so v prihodnjih tednih ogrožena življenja več sto zapornikov, obsojenih na smrt, rekoč, da bo islamska republika s stopnjevanjem represije poskušala prekriti vojaške neuspehe, preprečiti proteste in zagotoviti svoj nadaljnji obstoj.

Pri razmišljanju o tem, kako bi lahko iranski režim poskušal konsolidirati svojo oblast, tudi strokovnjaki opozarjajo na problematične precedense iz preteklosti. Režim v Teheranu se je s podobno brutalnostjo odzval na konec iransko-iraške vojne, ko je izvedel eno največjih množičnih usmrtitev političnih zapornikov v sodobni zgodovini. »Na tisoče ljudi, ki jim je bilo na skrivaj sojeno, so usmrtili v nekaj tednih,« je v analizi spomnil Nema Milaninia, ameriško-iranski odvetnik in nekdanji tožilec na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je opozoril, so tako imenovane »komisije za smrt« umore upravičevale kot vojno nujnost, a njihov dejanski cilj je bil izničiti ideološko opozicijo.

Da iranske oblasti tudi pet desetletij zatem vodijo podobni vzgibi, pričajo poročila o aretacijah aktivistov in drugih znanih kritikov oblasti. Med aretiranci so se po navedbah BBC v zadnjih dneh znašli tudi avtorji in umetniki, pa tudi družinski člani žrtev množičnih protivladnih protestov iz leta 2022, ki so potekali pod sloganom Ženska, življenje, svoboda.