Prva bitka za predsedniški položaj
Tik pred volitvami še vedno najbolje kaže skrajnemu desničarju Bolsonaru, naklonjena mu je dobra tretjina volivcev.
Odpri galerijo
Na današnjih volitvah bo najverjetneje največ glasov zbral desničar Bolsonaro. FOTO: Nelson Almeida/AFP
V Braziliji bodo na današnjih splošnih volitvah izbirali predsednika, poslance in senatorje, guvernerje ter druge predstavnike lokalnih oblasti. Udeležba na volitvah je obvezna za vse pismene osebe med 18. in 70. letom.
Tik pred volitvami še vedno najbolje kaže skrajnemu desničarju Jairju Bolsonaru, naklonjena mu je dobra tretjina volivcev. Njegov edini pravi tekmec, kandidat leve Delavske stranke (PT) Fernando Haddad, krepko zaostaja, podpira ga 21 odstotkov ljudi. Zaostanek preostalih kandidatov, ki jim je skupno najmanj to, da se poskušajo distancirati od skrajne desnice in etablirane levice, je še večji, zato jim analitiki ne pripisujejo možnosti za uvrstitev v drugi krog volitev. Da se bo ta zgodil – napovedan je za 28. oktobra –, je skoraj gotovo, saj niti Bolsonaro niti Haddad, sodeč po raziskavah javnega mnenja, danes ne bosta prejela večine glasov.
Četudi je bolnišnico, kjer je okreval po tem, ko ga je pred mesecem dni med predvolilnim shodom zabodel 40-letni napadalec, zapustil minuli teden, Bolsonaro ni nastopil na četrtkovem zadnjem televizijskem soočenju. Vse od napada se s svojimi podporniki ni sestal na shodih, a jih je nenehno nagovarjal na družbenih omrežjih. Podpora mu je v zadnjem tednu zrasla še za nekaj odstotkov, morda tudi zaradi množične mobilizacije njegovih nasprotnikov, ki so minuli konec tedna demonstrirali po vsej državi. Bolsonaro ima namreč močno podporo v bolj konservativnih krogih, tudi, denimo, v evangeličanski cerkvi, ki je v Braziliji vedno bolj priljubljena – po Reutersovih podatkih je evangeličan vsak četrti volivec.
Bolsonara podpira tudi brazilska elita, ki bo glasovala proti kandidatu leve Delavske stranke. Haddad, ki kot predsedniški kandidat nastopa namesto nekdanjega predsednika Luiza Inácia Lula da Silva, saj ta prestaja zaporno kazen zaradi korupcije, namreč obljublja nadaljevanje njim neljubih socialnih politik. Stranka PT napoveduje bolj progresivno obdavčitev, ki bi po žepu udarila bogate, razveljavitev omejene porabe javnega denarja, ki jo je sprejela vlada Michela Temerja za obdobje dvajsetih let, ter nadaljevanje programov subvencij in štipendij za najrevnejše. Gre namreč za politike, ki so – z roko v roki s koruptivnim ravnanjem – po prepričanju mnogih Brazilijo pripeljale do gospodarskega zloma pred štirimi leti.
Če so (ekonomske) politike Delavske stranke bolj ali manj jasne, nasprotno velja za predloge Jairja Bolsonara, nekdanjega vojaškega časnika in poslanca. Znano je le to, da se namerava težav Brazilije, med drugim visoke stopnje kriminala, lotiti s trdo roko. »Bolsonaro za kompleksne probleme ponuja preproste rešitve,« je za Delo povedala politologinja Maria do Socorro Braga z Zvezne univerze v São Carlosu. V nasprotju s Haddadom zagovarja omejeno trošenje davkoplačevalskega denarja, med drugim bi zmanjšal število ministrstev. Veliko se ugiba tudi o njegovem stališču do privatizacije. Kot poslanec ji je nasprotoval, zato je veliko prahu dvignilo imenovanje ustanovitelja ene največjih investicijskih bank v Braziliji Paula Guedesa za finančnega svetovalca. Guedes zagovarja »privatizacijo vsega«, zato je le vprašanje časa, kako kmalu bo zapustil Bolsonarovo ekipo, je za Reuters komentirala Monica de Bolle iz Šole Johnsa Hopkinsa za mednarodne študije.
Tik pred volitvami še vedno najbolje kaže skrajnemu desničarju Jairju Bolsonaru, naklonjena mu je dobra tretjina volivcev. Njegov edini pravi tekmec, kandidat leve Delavske stranke (PT) Fernando Haddad, krepko zaostaja, podpira ga 21 odstotkov ljudi. Zaostanek preostalih kandidatov, ki jim je skupno najmanj to, da se poskušajo distancirati od skrajne desnice in etablirane levice, je še večji, zato jim analitiki ne pripisujejo možnosti za uvrstitev v drugi krog volitev. Da se bo ta zgodil – napovedan je za 28. oktobra –, je skoraj gotovo, saj niti Bolsonaro niti Haddad, sodeč po raziskavah javnega mnenja, danes ne bosta prejela večine glasov.
Infografika Delo.
Četudi je bolnišnico, kjer je okreval po tem, ko ga je pred mesecem dni med predvolilnim shodom zabodel 40-letni napadalec, zapustil minuli teden, Bolsonaro ni nastopil na četrtkovem zadnjem televizijskem soočenju. Vse od napada se s svojimi podporniki ni sestal na shodih, a jih je nenehno nagovarjal na družbenih omrežjih. Podpora mu je v zadnjem tednu zrasla še za nekaj odstotkov, morda tudi zaradi množične mobilizacije njegovih nasprotnikov, ki so minuli konec tedna demonstrirali po vsej državi. Bolsonaro ima namreč močno podporo v bolj konservativnih krogih, tudi, denimo, v evangeličanski cerkvi, ki je v Braziliji vedno bolj priljubljena – po Reutersovih podatkih je evangeličan vsak četrti volivec.
(Ne)znane ekonomske politike
Bolsonara podpira tudi brazilska elita, ki bo glasovala proti kandidatu leve Delavske stranke. Haddad, ki kot predsedniški kandidat nastopa namesto nekdanjega predsednika Luiza Inácia Lula da Silva, saj ta prestaja zaporno kazen zaradi korupcije, namreč obljublja nadaljevanje njim neljubih socialnih politik. Stranka PT napoveduje bolj progresivno obdavčitev, ki bi po žepu udarila bogate, razveljavitev omejene porabe javnega denarja, ki jo je sprejela vlada Michela Temerja za obdobje dvajsetih let, ter nadaljevanje programov subvencij in štipendij za najrevnejše. Gre namreč za politike, ki so – z roko v roki s koruptivnim ravnanjem – po prepričanju mnogih Brazilijo pripeljale do gospodarskega zloma pred štirimi leti.
Predsedniški kandidati so svoja stališča zadnjič predstavili na četrtkovem televizijskem soočenju. FOTO: Ricardo Moraes/Reuters
Če so (ekonomske) politike Delavske stranke bolj ali manj jasne, nasprotno velja za predloge Jairja Bolsonara, nekdanjega vojaškega časnika in poslanca. Znano je le to, da se namerava težav Brazilije, med drugim visoke stopnje kriminala, lotiti s trdo roko. »Bolsonaro za kompleksne probleme ponuja preproste rešitve,« je za Delo povedala politologinja Maria do Socorro Braga z Zvezne univerze v São Carlosu. V nasprotju s Haddadom zagovarja omejeno trošenje davkoplačevalskega denarja, med drugim bi zmanjšal število ministrstev. Veliko se ugiba tudi o njegovem stališču do privatizacije. Kot poslanec ji je nasprotoval, zato je veliko prahu dvignilo imenovanje ustanovitelja ene največjih investicijskih bank v Braziliji Paula Guedesa za finančnega svetovalca. Guedes zagovarja »privatizacijo vsega«, zato je le vprašanje časa, kako kmalu bo zapustil Bolsonarovo ekipo, je za Reuters komentirala Monica de Bolle iz Šole Johnsa Hopkinsa za mednarodne študije.
