Prvi ustavni amandma pod streho
Premier Zoran Zaev je poudaril, da bodo vključili amandmaje v ustavo, ko bodo Atene podprle protokol za pristop Makedonije v zvezo Nato.
Odpri galerijo
Makedonski parlament uresničuje sporazum, ki sta ga dosegla premier Zoran Zaev in njegov grški kolega Aleksis Cipras. FOTO: Maja Zlatevska/AFP
Makedonski parlament je potrdil prvi predlog ustavnega amandmaja, s katerim spreminjajo besedno zvezo Republika Makedonija v Republika Severna Makedonija. Ker je v tej fazi za potrditev ustavnih sprememb potrebna navadna večina, bodo dobili zeleno luč tudi preostali trije amandmaji.
Premier Zoran Zaev je poudaril, da bodo amandmaje v ustavo vključili, samo če bo Grčija spoštovala dogovor. Na zahtevo opozicije jih bodo vključili v ustavo, ko bodo Atene podprle protokol za pristop Makedonije v zvezo Nato. Zaev je poudaril, da sta letošnje in prihodnje leto ključni za evropsko integracijo in prihodnost Makedonije. Po njegovem so amandmaji v skladu z mednarodnim pravom in interesi Makedonije.
Na protestu pred poslopjem parlamenta so nasprotniki spreminjanja ustave zahtevali odstop Zaeva. Policija je pred stavbo parlamenta postavila barikade in okrepila svojo prisotnost. Zasedanje parlamenta tudi danes spremljajo protesti. Poslanci so zavrnili zahtevo opozicijske VMRO-DPMNE, naj umaknejo predlog amandmajev. Po besedah vodje poslanske skupine stranke Nikole Micevskega je predlog protiustaven. Kot je še poudaril, je bil neuspešen tudi referendum o dogovoru Skopja z Atenami. Opozicija pričakovano napada predlagane ustavne spremembe, vladajoča koalicija pa jih brani.
Za prvi amandma je glasovalo 67 poslancev, 23 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Z drugim amandmajem bodo v preambulo ustave dodali ohridski sporazum iz leta 2001 kot konstitutivni element države. S tretjim amandmajem bodo dodali odstavek, da Makedonija spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost sosednjih držav, vključno z Grčijo. Četrti potrjuje makedonsko identiteto ter varuje pravice in interese Makedoncev v tujini.
Druga faza spreminjanja ustave naj bi se zaključila 12. ali 18. decembra. Po ponovni javni razpravi se bodo končni predlogi vrnili v parlament, kjer bo ključno glasovanje predvidoma okoli 20. januarja prihodnje leto. Za potrditev ustavnih sprememb bo potrebna dvetretjinska večina. Nekateri poslanci VMRO-DPMNE, ki so s svojimi glasovi omogočili začetek procesa ustavnih sprememb, so napovedali, da bodo podprli le amandma, ki potrjuje makedonsko identiteto. V tem primeru ustavne spremembe ne bi bile sprejete, ker mora za njihovo potrditev glasovati najmanj 80 poslancev.
Po napovedih bodo v Skopju konec januarja ali v začetku februarja razpisali tudi predsedniške volitve. Predsednik države Gjorge Ivanov nima več pravice kandidirati, lahko pa pred koncem svojega drugega mandata nagovori poslance. Iz njegovega kabineta so potrdili, da bo izkoristil svojo pravico, kot je znano, pa Ivanov od samega začetka nasprotuje sporazumu Makedonije z Grčijo in spremembam ustave.
Budimpešta še ni odgovorila na zahtevo Skopja, naj jim izroči bivšega premiera Nikolo Gruevskega. Po navedbah pravosodne ministrice Renate Treneske Deskovske rok za odgovor še ni potekel. Znani naj bi bili tudi vsi detajli pobega Gruevskega, vendar jih minister za notranje zadeve Oliver Spasovski, kot je pojasnil Zaev, ne sme razkriti, dokler ne bo končana preiskava. Javno tožilstvo za organizirani kriminal in korupcijo v predkazenskem postopku preiskuje, ali je imel Gruevski pri begu pomagače.
Premier Zoran Zaev je poudaril, da bodo amandmaje v ustavo vključili, samo če bo Grčija spoštovala dogovor. Na zahtevo opozicije jih bodo vključili v ustavo, ko bodo Atene podprle protokol za pristop Makedonije v zvezo Nato. Zaev je poudaril, da sta letošnje in prihodnje leto ključni za evropsko integracijo in prihodnost Makedonije. Po njegovem so amandmaji v skladu z mednarodnim pravom in interesi Makedonije.
Pričakovani napadi in obramba
Na protestu pred poslopjem parlamenta so nasprotniki spreminjanja ustave zahtevali odstop Zaeva. Policija je pred stavbo parlamenta postavila barikade in okrepila svojo prisotnost. Zasedanje parlamenta tudi danes spremljajo protesti. Poslanci so zavrnili zahtevo opozicijske VMRO-DPMNE, naj umaknejo predlog amandmajev. Po besedah vodje poslanske skupine stranke Nikole Micevskega je predlog protiustaven. Kot je še poudaril, je bil neuspešen tudi referendum o dogovoru Skopja z Atenami. Opozicija pričakovano napada predlagane ustavne spremembe, vladajoča koalicija pa jih brani.
Za prvi amandma je glasovalo 67 poslancev, 23 jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Z drugim amandmajem bodo v preambulo ustave dodali ohridski sporazum iz leta 2001 kot konstitutivni element države. S tretjim amandmajem bodo dodali odstavek, da Makedonija spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost sosednjih držav, vključno z Grčijo. Četrti potrjuje makedonsko identiteto ter varuje pravice in interese Makedoncev v tujini.
Druga faza spreminjanja ustave naj bi se zaključila 12. ali 18. decembra. Po ponovni javni razpravi se bodo končni predlogi vrnili v parlament, kjer bo ključno glasovanje predvidoma okoli 20. januarja prihodnje leto. Za potrditev ustavnih sprememb bo potrebna dvetretjinska večina. Nekateri poslanci VMRO-DPMNE, ki so s svojimi glasovi omogočili začetek procesa ustavnih sprememb, so napovedali, da bodo podprli le amandma, ki potrjuje makedonsko identiteto. V tem primeru ustavne spremembe ne bi bile sprejete, ker mora za njihovo potrditev glasovati najmanj 80 poslancev.
Na pragu predsedniških volitev
Po napovedih bodo v Skopju konec januarja ali v začetku februarja razpisali tudi predsedniške volitve. Predsednik države Gjorge Ivanov nima več pravice kandidirati, lahko pa pred koncem svojega drugega mandata nagovori poslance. Iz njegovega kabineta so potrdili, da bo izkoristil svojo pravico, kot je znano, pa Ivanov od samega začetka nasprotuje sporazumu Makedonije z Grčijo in spremembam ustave.
Budimpešta še ni odgovorila na zahtevo Skopja, naj jim izroči bivšega premiera Nikolo Gruevskega. Po navedbah pravosodne ministrice Renate Treneske Deskovske rok za odgovor še ni potekel. Znani naj bi bili tudi vsi detajli pobega Gruevskega, vendar jih minister za notranje zadeve Oliver Spasovski, kot je pojasnil Zaev, ne sme razkriti, dokler ne bo končana preiskava. Javno tožilstvo za organizirani kriminal in korupcijo v predkazenskem postopku preiskuje, ali je imel Gruevski pri begu pomagače.
