Republikanci bi bili radi Trump

New York – Prejšnji teden je v ZDA končno prinesel pomlad, Američani so plašče zamenjali za kratke rokave, v trgovinah so prižgali klimatske naprave, predsednik pa se lahko legitimno loteva svojega najljubšega opravila, predvolilnih zborovanj. Šest mesecev pred kongresnimi volitvami veliki stranki izbirata svoje kandidate, kar povzroča težave predvsem desnici.

Na desnici vztrajno ponavljajo, da volivcev ne zanimajo nenehne afere okoli Bele hiše, niti sedanji vihar s pornozvezdnico Stormy Daniels, in hkrati po tihem upajo, da to drži. Trditve, da posebni preiskovalec Robert Mueller vodi »lov na čarovnice«, pa bi po mnenju dela komentatorjev lahko celo razgrele republikansko volilno bazo in jo spodbudile, da bi šla na volišča branit predsednika in stranko. Po mesecih preiskovanja, ali je bila Trumpova kampanja povezana z – domnevno – ruskimi posegi v volitve in ali je predsednik poskušal ustaviti preiskavo, so volivci vse bolj utrujeni in si želijo njenega konca. Hkrati so nenehni napadi na Muellerja in njegovo ekipo uspešni, saj je vse manjša večina, ki verjame, da svoje delo opravljajo nepristransko. Desnica stavi na trdno gospodarstvo (v petek se je uradna brezposelnost znižala na le 3,9 odstotka) in se kiti z davčno reformo.

Upokojevanje

Ta reforma je takšna sveta krava, da je povzročila nenavaden zaplet v spodnjem domu kongresa, ko je hišni duhovnik najprej odstopil s položaja, nato pa odstop preklical. Po neuradni razlagi naj bi ga k odstopu prisilil republikanski predsednik spodnjega doma Paul Ryan, ker je kritiziral znižanje davkov, saj naj bi to koristilo predvsem premožnim in močno povečalo zadolženost države. Razburjenje ni koristilo desnici, med precej Američani pa je sprožilo vprašanje, zakaj država z ustavno ločitvijo cerkva in države v parlamentu zaposluje verske predstavnike. Ryana jeseni ne bo na glasovnicah, saj je eden najvplivnejših republikanskih politikov napovedal odhod iz kongresa.



Letos se bo poslanskemu sedežu odpovedalo kar 38 poslancev desnice (25 jih povsem odhaja iz politike), največ po drugi svetovni vojni. To morda kaže na pesimizem desnice in še povečuje možnosti za prevlado demokratov, saj je v boju za poslanski sedež ponavadi težje premagati dosedanjega poslanca kot nov obraz. Iskanje dobrih kandidatov je vedno težko delo, za republikance pa je letos izjemno naporno. V Illinoisu se niso mogli otresti neonacista in zanikovalca holokavsta, čeprav ga je vrh stranke odločno obsodil. V Kaliforniji so z zborovanja stranke na silo odstranili še enega neonacista, ki se poteguje za republikansko kandidaturo za senat. Čeprav skrajneža nimata možnosti, da bi bila izbrana, ob predsedniku, ki je lani osupnil svet z branjenjem neonacistov, takšni primeri vzbujajo še posebno pozornost.

Premogovniški baron

Vsi niso takšni obrobneži. Jutri bodo v sedmih zveznih državah izbirali, kdo bo posamezno stranko jeseni zastopal na volitvah, v Zahodni Virginiji lahko republikanski kandidat za senat postane premogovniški magnat Don Blankenship. Ta je leto dni preživel v zaporu, potem ko je zaradi zanemarjanja varnosti v njegovem rudniku eksplodiralo in zaradi tega umrlo 29 ljudi. Blankenship trdi, da je nedolžen in v resnici žrtev zarote »globoke države« v času predsednika Baracka Obame. Zdaj v Beli hiši sedi predsednik, ki je zmagal z nenehnim blatenjem nasprotnikov, svoje nenehne težave pa pripisuje rovarjenju »globoke države. Blankenship izrablja toksično ozračje, pred dnevi je republikanskega senatorja Mitcha McConnella, ki tudi v očeh marsikaterega konservativnega volivca predstavlja politično smetano Washingtona, označil za »kokainskega Mitcha«. Ker so na ladji njegovega zeta, premožnega ladjarja, nekoč odkrili skrito pošiljko kokaina.

Čeprav Trump ne podpira premogovniškega barona, ta ne samo posnema njegove volilne prijeme, ampak tako kot velika večina kandidatov desnice trdi, da bo njegov zvesti podpornik. Tako republikanci med sabo bolj ali manj tekmujejo, kdo je bolj lojalen. Predsednik kljub vsem nakopičenim težavam in svojemu vedenju ostaja priljubljen med volivci desnice, še vedno ga podpira 90 odstotkov republikancev. Negotovo je, kaj bo to pomenilo na jesenskih volitvah v boju z demokrati. V klasični predvolilni aritmetiki bi predsednik s komaj 40-odstotno podporo javnosti veljal za mlinski kamen okoli vratu stranke, ki jo čakajo kongresne volitve. Toda zvezdnik resničnostne oddaje je predlani osupnil analitike z zmago, čeprav je bil v anketah najbolj nepriljubljen predsedniški kandidat v več kot pol stoletja. To postavlja pomembno vprašanje, ali so bile napačne volilne napovedi iz leta 2016 anomalija, ki se ne bo ponovila v takšnih razsežnostih, ali pa meritve priljubljenosti preprosto ne znajo zajeti Trumpove privlačnosti za volivce.