Ruševine pravne države na Poljskem

Bolj od postopkov po 7. členu pogodbe o Evropski uniji utegne biti učinkovita sodna pot.
Fotografija: Na Poljskem je bil včeraj tudi prvi krog lokalnih in regionalnih volitev, ki bodo pomemben test za vladajočo konservtivno stranko Zakon in pravičnost (PiS). Na fotografiji je njen vodja Jarosław Kaczyński. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Na Poljskem je bil včeraj tudi prvi krog lokalnih in regionalnih volitev, ki bodo pomemben test za vladajočo konservtivno stranko Zakon in pravičnost (PiS). Na fotografiji je njen vodja Jarosław Kaczyński. FOTO: Reuters

Bruselj – V postopkih glede spodkopavanja pravne države na Poljskem so se že razkrile omejitve 7. člena pogodbe o EU, ki lahko v skrajnem, bolj teoretičnem primeru pripelje do ukrepov proti članici. Podobno se bo najbrž dogajalo z Madžarsko.

Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za delovanje pravne države, v zadnjih nastopih opozarja, da se razmere na Poljskem še slabšajo. Bruselj je postopek proti Varšavi po 7. členu sprožil decembra lani in v skoraj letu dni opaznih sprememb ni bilo. Države članice so položaj obravnavale večkrat na zasedanjih ministrov, nazadnje prejšnji teden v Luxembourgu. Poljski minister Konrad Szymański je običajno pojasnjeval, da imajo članice EU različne ustavne tradicije in da je njihova pravosodna reforma povsem po evropskih standardih.

Da bi se postopek proti Poljski sploh premaknil, bi morale članice sprejeti odločitev. Z večino štirih petin bi morale ugotoviti »obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote«. Pred sprejetjem sankcij bi nato morali še s soglasjem ugotoviti ne samo tveganja, marveč tudi dejanske hude in vztrajne kršitve. Težave so že pri prvi stopnici, pri kateri bi se o obstoju tveganj moralo strinjati 22 članic. Predsedujoče države, v prvi polovici leta Bolgarija in Avstrija za njo, nočejo, da bi prišlo do glasovanja in razvrščanja članic. Naslednja predsedujoča je Romunija.

V višegrajskih državah niso naklonjeni postopku. Po drugi strani se mora romunska socialdemokratska vlada braniti pred čedalje glasnejšimi kritikami glede spodjedanja bitke proti korupciji. V evropskem parlamentu je že potekala razprava in kmalu bo pripravljeno poročilo o razmerah v Romuniji. Postopka proti Madžarski ni začela evropska komisija, temveč evropski parlament. Pri odmevnem glasovanju septembra je bila skupina Evropske ljudske stranke, v kateri je Fidesz Viktorja Orbána, razdeljena.
 

Poljski vlak nadaljuje v isti smeri


Čeprav Orbán napada politiko, kakršno zagovarjata vodilna politika iz vrst EPP, nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, v »ljudski« družini sploh še ne razpravljajo resno o njegovi izključitvi. Tudi liberalni Finec Alexander Stubb, eden od dveh kandidatov za vodilnega kandidata EPP na evropskih volitvah, glede tega nima jasnega, oprijemljivega stališča, čeprav se predstavlja kot branilec evropskih vrednot in opozarja na nesprejemljivost modela neliberalne demokracije.

Države članice bodo v prihodnjih tednih predvsem razmišljale, kaj naj naredijo v postopkih proti Budimpešti in Varšavi. Poljski vlak ne glede na postopek nadaljuje pot v isti smeri. Tako že imenujejo nove sodnike na položaje, s katerih so morali oditi njihovi predčasno upokojeni kolegi. Bolj učinkoviti kot 7. člen se utegnejo izkazati sodni postopki. Sodišče EU je v petek v okviru tožbe evropske komisije naložilo Varšavi, naj nemudoma ustavi izvajano zakonodajo o upokojevanju vrhovnih sodnikov. Vsi prizadeti sodniki bi morali nazaj na delovna mesta.

Novi poljski zakon je upokojitveno starost vrhovnih sodnikov znižal s 70 na 65 let. Prisilno upokojeni sodniki lahko prosijo za podaljšanje mandata. To prošnjo lahko odobri predsednik republike. Za takšno odločitev predsednika po oceni Bruslja niso opredeljena nobena jasna merila, v primeru zavrnitve pa sodni nadzor ni na voljo. Menijo, da takšen sistem lahko povzroči trajno, nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva na Poljskem.

Preberite še:

Komentarji: