Tudi Francija in Nemčija izganjata ruske diplomate

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 40. dan vojne.
Fotografija: Kijev. FOTO: Sergei Supinsky/AFP
Odpri galerijo
Kijev. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

21.00 Francija bo izgnala 35 ruskih diplomatov

Francija je danes sporočila, da bo izgnala 35 ruskih diplomatov zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom. Ukrep je del skupnih evropskih prizadevanj v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je že napovedala povračilni ukrep. Moskva se bo odzvala na izgon ruskih diplomatov v Franciji, je za rusko tiskovno agencijo Tass danes povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zakarova.

19.30 Nemčija izgnala 40 ruskih diplomatov

Nemčija se je v povezavi z vojno v Ukrajini odločila izgnati 40 ruskih diplomatov. Kot je v Berlinu danes sporočila zunanja ministrica Annalena Baerbock, so diplomati, ki so bili razglašeni za nezaželene osebe, delovali proti naši svobodi.

Vlada se je danes odločila, da »znatno število članov ruskega veleposlaništva razglasi za nezaželene osebe, ki so tukaj v Nemčiji vsak dan delale proti naši svobodi, proti povezanosti naše družbe,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Baerbockova. Razglasitev za nezaželeno osebo po poročanju dpa dejansko pomeni izgon iz države.

Prebivalec hodi ob kolesu na ulicah Mariupola. FOTO: Stringer/Reuters
Prebivalec hodi ob kolesu na ulicah Mariupola. FOTO: Stringer/Reuters

18.30 ZDA želijo izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice

ZDA bodo skušale doseči izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice, je danes sporočila ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield. S tem se je odzvala na poročila o množičnih pobojih civilistov, ki naj bi jih v ukrajinskem mestu Buča zagrešile ruske sile. Poboji v Buči so bili deležni obsodbe mednarodne javnosti. Veleposlanica je pri tem spomnila, da je 140 članic ZN že obsodilo rusko agresijo proti Ukrajini in s tem povezano humanitarno krizo. Ruska stran odgovornost za poboje odločno zanika in trdi, da gre za provokacijo in za »še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije«.

18.15 Ministri EU za šport za pomoč ukrajinskim športnikom

Svet ministrov Evropske unije za šport je na današnjem zasedanju, ki se ga je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, obsodil rusko agresijo v Ukrajini ter poudaril vlogo in temeljne vrednote evropskega modela športa pri tem. Ministri so se zavzeli tudi za pomoč ukrajinskim športnikom, so sporočili z MIZŠ.

17.35 Litva izgnala ruskega veleposlanika

Litovsko zunanje ministrstvo je danes ukazalo ruskemu veleposlaniku, naj zapusti državo. Obenem so odredili zaprtje ruskega konzulata v pristaniškem mestu Klaipeda, je sporočil zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Za potezo so se odločili zaradi ruske invazije na Ukrajino in krutosti na območju Buče, poročajo tuje tiskovne agencije. Zunanji minister je danes še povedal, da se bo v kratkem iz Moskve v domovino vrnil litovski veleposlanik.

17.20 Župan: uničenih 90 odstotkov Mariupolja

Ukrajinsko pristaniško mesto Mariupolj, ki je tarča obleganja ruskih sil, je po besedah njegovega župana Vadima Bojčenka skoraj povsem uničeno. Kot je dejal, je bilo uničenega 90 odstotkov mesta. Bojčenko je pred novinarji tudi spregovoril o nenehnem ruskem obstreljevanju mesta, v katerem je ostalo ujetih še okoli 130.000 ljudi. 

»Žalostna novica je, da je 90 odstotkov infrastrukture v mestu uničene in 40 odstotkov je ni mogoče obnoviti,« je dejal Bojčenko na novinarski konferenci. V Mariupolju, ki ga še naprej obstreljujejo ruske sile, je ostalo ujetih še približno 130.000 ljudi, je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. V mestu na obali Azovskega morja je pred rusko invazijo živelo približno pol milijona ljudi.

Mariupol. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Mariupol. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

15.30 EU in Ukrajina bosta z roko v roki preiskovali vojne zločine

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski sta se v današnjem pogovoru po odkritju masakra v Buči zavzela za usklajeno delovanje. EU je z Ukrajino ustanovila skupno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov in preiskovanje vojnih zločin in zločinov proti človečnosti. Pripravljena je tudi poslati preiskovalne ekipe na teren, da bi podprle službe ukrajinskega tožilstva. Pomagala naj bi tudi Europol in Eurojust. Potekajo tudi pogovori med mednarodnim kazenskim sodiščem in Eurojustom, da bi združila moči in da bi sodišče bilo del preiskovalne skupine. P. Ž.

14.28 EU nadaljuje pripravo sankcij proti Rusiji

Evropska unija v luči zadnjih dogodkov v Ukrajini, od koder poročajo o množičnih pobojih, nadaljuje pripravo sankcij proti Rusiji, je danes povedal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.

»Nadaljevali bomo pripravo sankcij kot nujno zadevo,« je povedal Stano. Po njegovih besedah gre za to, da bodo države članice v luči zadnjih dogodkov v ukrajinskih mestih, kot je Buča, znova razpravljale o sankcijah. Te tudi sprejmejo dokončno odločitev o uvedbi sankcij, je poudaril. Po navedbah virov pri EU v Uniji potekajo intenzivni pogovori o sankcijah. Dodajajo, da so predlogi ves čas na mizi, članice pa se nato odločijo, katere in kdaj jih bodo izbrali.

Čakanje na odhod v Kramatorsku v Donbasu. FOTO: Fadel Senna/AFP
Čakanje na odhod v Kramatorsku v Donbasu. FOTO: Fadel Senna/AFP

14.01 Ukrajino zapustilo že več kot 4,2 milijona beguncev

Agencija Združenih narodov za begunce UNCHR ocenjuje, da je od začetka vojne Ukrajino zapustilo že 4.215.047 beguncev. Opozarjajo, da se humanitarne razmere poslabšujejo. UNHCR, agencija ZN za begunce, je sporočila, da je od začetka vojne 24. februarja iz države pobegnilo 4.215.047 Ukrajincev, kar je 38.646 več kot včeraj.

»Humanitarne potrebe rastejo iz minute v minuto, saj vse več ljudi beži pred vojno v Ukrajini,« je sporočila Mednarodna organizacija ZN za migracije, ki navaja, da je poleg ukrajinskih beguncev odšlo tudi skoraj 205.500 Neukrajincev, ki živijo, študirajo ali delajo v tej državi. Medtem je bilo po njenih ocenah sredi marca skoraj 6,48 milijona ljudi notranje razseljenih po državi.

13.55 Mariupolj za Rdeči križ tudi danes nedosegljiv

Ekipi Mednarodnega odbora Rdečega križa niti danes ni uspelo priti do obleganega mesta Mariupolj, da bi evakuirala civiliste, je njegov tiskovni predstavnik Jason Straziuso sporočil za Reutersu. »Zaradi varnostnih razmer naša ekipa danes ni mogla priti do Mariupolja,« je navedel. Tudi prejšnji poskusi Rdečega križa, da bi v zadnjih dneh in tednih dosegel to mesto, niso bili uspešni.

Pogreb prebivalca Mariupolja v obleganem mestu. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Pogreb prebivalca Mariupolja v obleganem mestu. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

13.47 Zaradi pokola v Buči zgrožena tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice

Zgroženost nad posnetki trupel v Buči po ruskem umiku je danes izrazila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet. Dejala je, da poročila s tega in drugih območij sprožajo resna vprašanja o morebitnih vojnih zločinih, hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in resnih kršitvah mednarodnega prava o človekovih pravicah.

13.41 Putin čestital tudi Vučiću

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes čestital tudi Aleksandru Vučiću za ponovno zmago na predsedniških volitvah v Srbiji. »Pričakujem, da bo vaše delo na čelu države še naprej prispevalo h krepitvi strateškega partnerstva, ki obstaja med državama,« je v telegramu Vučiću zapisal Putin, sporočilo Kremlja povzema francoska tiskovna agencija AFP.

13.18 Rusija ponovno zavrnila obtožbe o umorih v Buči

Rusija je ponovno zavrnila obtožbe, da so ruske sile odgovorne za pobijanje civilistov v Buči. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so ruski »strokovnjaki na obrambnem ministrstvu ugotovili znake različnih ponaredkov«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moskva meni, da so razmere v ukrajinski Buči provokacija, ki ogroža mednarodni mir in varnost, zato bo od Združenega kraljestva, ki trenutno predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov, zahtevala sklic sestanka o tej zadevi, pa je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

12.35 Ukrajinska stran trdi, da je odkrila grob voditeljice vasi Motižin pri Kijevu in njene družine

Voditejica vasi Motižin zahodno od Kijeva Olga Suhenko, njen mož in sin so bili ubiti, zatem pa pokopani v plitev grob, je danes po poročanju Reutersa povedal svetovalec ukrajinskega zunanjega ministrstva Anton Heraščenko. Motižin se nahaja na območju v bližini ukrajinske prestolnice, s katerega so se ruske čete umaknile. »Tu so bili ruski okupatorji. Mučili in umorili so vso družino vaške glavarke,« je dodal Heraščenko. Reuters dodaja, da te informacije ni mogel neodvisno preveriti.

12.30 Putin čestital Orbánu za volilno zmago in izrazil upanje za nadaljnje vezi

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je čestital madžarskemu premieru Viktorju Orbánu, zatem ko je njegova stranka po včerajšnjih volitvah osvojila četrti mandat. Ob tem je izrazil upanje na nadaljnjo gradnjo vezi, so sporočili iz Kremlja. »Vodja ruske države je izrazil prepričanje, da kljub težkim mednarodnim razmeram nadaljnji razvoj dvostranskih partnerskih vezi v celoti ustreza interesom narodov Rusije in Madžarske,« so zapisali v Kremlju.

12.03 V ruskem obstreljevanju na jugu Ukrajine umrlo osem ljudi

V ruskem obstreljevanju je bilo na jugu Ukrajine v nedeljo ubitih osem ljudi, 34 pa ranjenih, je danes sporočilo ukrajinsko tožilstvo v Kijevu. Ubitih je bilo sedem prebivalcev Očakiva, še 20 pa jih je bilo ranjenih. V mestu Mikolajiv je umrla ena oseba, 14 ljudi je bilo ranjenih, med njimi otrok. »Ruske oborožene sile so napadle mesti Očakiv in Mikolajev. V obstreljevanju so bili poškodovani hiše, vozila in civilna infrastruktura,« je danes zapisal ukrajinski generalni tožilec. Število smrtnih žrtev v Mikolajevu je v nedeljo potrdil tudi lokalni guverner Vitalij Kim. Največje ukrajinsko pristanišče Mikolajev, ki leži na poti do Odese, je ruska vojska močno obstreljevala že na začetku invazije, ko ga je neuspešno poskušala zavzeti. Konec prejšnjega meseca je ruska raketa v mestu zadela poslopje regionalne mestne vlade, pri čemer je bilo ubitih 36 ljudi.

Razmere v uničenem Mariupolju. Iz obleganih ukrajinskih mest je po poročanju časnika Ukrajinska pravda včeraj na varno prispelo 2694 ljudi. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Razmere v uničenem Mariupolju. Iz obleganih ukrajinskih mest je po poročanju časnika Ukrajinska pravda včeraj na varno prispelo 2694 ljudi. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

11.08 EU: Za grozodejstva so odgovorne ruske oblasti

»Ruske oblasti so odgovorne za ta grozodejstva, storjena, ko so imele nadzor nad območjem,« je glede masakra v Buči in drugih ukrajinskih krajih zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Napovedal je, da bodo storilci vojnih zločinov in drugih resnih kršitev, pristojna vlada in vojaški voditelji odgovarjali.

EU posebno podpira mednarodno kazensko sodišče pri preiskavah vojnih zločinov in preiskovalno komisijo urada visoke komisarke za človekove pravice. Pomoč zagotavlja tudi ukrajinskim organom in civilni družbi pri zbiranju in shranjevanju dokazov. EU sicer napoveduje sprejetje dodatnih sankcij proti Rusiji. 

10.41 Pokol v Buči sprožil val odzivov in zahtev po novih sankcijah proti Rusiji

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po objavi novic o pokolu v Buči izjavil, da obstajajo zelo jasni namigi o vojnih zločinih, za katere se zdi, da je odgovorna ruska vojska. Odgovorni za ta zločin morajo biti kaznovani, je poudaril in dodal, da so proti Rusiji potrebne nove sankcije, ki se bodo nanašale na ruski premog in nafto. Treba jih bo uskladiti z drugimi članicami EU.

Španski premier Pedro Sanchez je ocenil, da opaža znake morebitnega genocida. »Storili bomo vse, da tisti, ki so krivi za te vojne zločine, ne bodo ostali nekaznovani,« je izjavil. Španski premier je sicer eden izmed prvih voditeljev v EU, ki so rusko agresijo v Ukrajini označili za genocid. Podobno je danes storil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht se je odzvala s prepričanjem, da mora Evropska unija razpravljati o prepovedi uvoza ruskega plina, čemur so se voditelji članic do zdaj izogibali kljub ukrajinskemu pozivu. Tudi predsednik sveta EU Charles Michel je napovedal, da so nadaljnje sankcije in podpora EU »na poti«.

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken in britanski premier Boris Johnson sta obsodila napad. Kot piše BBC, bi lahko Združeno kraljestvo nove sankcije objavilo ta teden.

10.15 Morawiecki: Glavna ovira za strožje sankcije proti Rusiji je Nemčija

Nemčija je glavna ovira za uvedbo strožjih sankcij proti Rusiji, je po poročanju Reutersa na današnji novinarski konferenci izjavil poljski premier Mateusz Morawiecki. Dodal je, da jih Madžarska ne blokira. Njegov komentar je sledil objavi, da je premier Viktor Orbán v nedeljo zmagal na volitvah, zatem ko so ga kritizirali zaradi nezadostno strogih stališč do ruske agresije v Ukrajini.

Satelitski posnetek Buče razkriva domnevno množično grobišče, ki po ocenah meri nekaj manj kot 14 metrov. FOTO: Maxar Technologies via Reuters
Satelitski posnetek Buče razkriva domnevno množično grobišče, ki po ocenah meri nekaj manj kot 14 metrov. FOTO: Maxar Technologies via Reuters

9.51 Rusija še naprej koncentrira sile na vzhodu Ukrajine

Po podatkih britanskih obveščevalcev, ki jih je po poročanju BBC danes objavilo londonsko obrambno ministrstvo, ruska vojska nadaljuje reorganiziranje svojih sil v Donbasu na vzhodu Ukrajine. Kot dodajajo, to velja tudi za plačance iz skupine Wagner, povezane s Kremljem.

9.21 Iz obleganih ukrajinskih mest v nedeljo zbežalo 2694 ljudi

Iz obleganih ukrajinskih mest je v nedeljo na varno prispelo 2694 ljudi. Skoraj 1500 rešenih oseb je iz regije Lugansk na vzhodu Ukrajine, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Sicer pa se je v Ukrajino od začetka ruske invazije vrnilo pol milijona ljudi.

Iz pristaniških mest Mariupolj in Berdjansk je v nedeljo z lastnimi avtomobili v Zaporožje pobegnilo približno 500 ljudi. Iz Mariupolja je v spremstvu Rdečega križa v Manguš odpeljalo sedem avtobusov. Vereščukova je rusko stran obtožila, da krši dogovorjeno prekinitev ognja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Medtem je Rusija v nedeljo obtožila Ukrajino, da ne sodeluje pri evakuaciji civilistov iz Mariupolja. Moskva in Kijev se že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacije prebivalcev Mariupolja. 

Od začetka ruske invazije se je medtem v Ukrajino vrnilo več kot pol milijona ljudi. »V zadnjem tednu je Ukrajino zapustilo 144.000 ljudi, 88.000 pa se jih je vrnilo v državo. Skupaj se je v Ukrajino vrnilo okoli 537.000 naših rojakov,« je v nedeljo sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo, ki se sklicuje na podatke državne mejne službe.

7.46 Rusija domnevno sprožila mobilizacijo 60.000 vojakov

Ukrajinska vojska je po poročanju Guardiana objavila, da se je Rusija odločila za mobilizacijo še 60.000 vojakov, s katerimi bi krila izgube v vojni. Ukrajinski štab trdi tudi, da so ukrajinske sile v zadnjih 24 urah na ozemlju Donecka in Luganska preprečile sedem napadov.

7.13 Za Orbána Zelenski eden od nasprotnikov, ki jih je moral premagati na poti do zmage

V predvolilni kampanji na Madžarskem, ki je Viktorja Orbána pripeljala do novega mandata, je bila najbolj izpostavljena tema invazija Moskve na Ukrajino, ki je postavila pod drobnogled tudi Orbánovo dolgotrajno sodelovanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Kot poročata CNN in BBC, je Orbán v svojem zmagovalnem govoru po volilni zmagi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za enega od »nasprotnikov«, ki jih je moral premagati med kampanjo. Orbánu je po zmagi na twitterju že čestital slovenski premier Janez Janša

image_alt
Nova ustavna večina za Orbánovo vladajočo koalicijo

7.02 Po podatkih Združenih narodov v 40 dnevih vojne najmanj 1400 žrtev med civilisti

Urad Združenih narodov za človekove pravice je objavil, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini 3455 civilnih žrtev, kar vključuje več kot 1400 smrtnih žrtev in več kot 2000 ranjenih. Poudarjajo, da gre za konservativne ocene in da so dejanske številke verjetno precej višje. O najhujših žrtvah poročajo iz regij Doneck in Lugansk, kjer se Rusija in Ukrajina borita zaradi samooklicanih neodvisnih republik.

6.40 Zelenski o genocidu, mučenju naroda in zgoščenem zlu, ki ne bo ostalo nekaznovano ...

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za CBS News rusko invazijo opisal kot »mučenje celotnega naroda«. Dejal je, da so bili prebivalci Ukrajine uničeni in iztrebljeni zato, ker ne želijo, da bi si jih Rusija podredila. Na neposredno vprašanje, ali dejanja Rusije predstavljajo genocid, je dejal: »To je res genocid. Odprava celotnega naroda in ljudi. Smo državljani Ukrajine. Imamo več kot sto narodnosti. Gre za uničenje in iztrebljanje vseh teh narodnosti.«

V videonagovoru včeraj zvečer pa je Zelenski dejal, da je »zgoščeno zlo prišlo na našo zemljo«, in dodal, da bo »vsak zločin okupatorjev na ozemlju naše države raziskan. Vsak, ki je kriv za tovrstna kazniva dejanja, bo vpisan v posebno knjigo krvnikov, najden in kaznovan.«

Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je sporočila, da so na območjih širše kijevske regije, s katere so se Rusi umaknili, doslej našli 419 trupel civilistov.  FOTO: Sergei Supinsky/AFP
Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je sporočila, da so na območjih širše kijevske regije, s katere so se Rusi umaknili, doslej našli 419 trupel civilistov.  FOTO: Sergei Supinsky/AFP

6.20 Videonagovor Zelenskega tudi na podelitvi grammyjev

Videonagovor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so nenapovedano predvajali tudi na podelitvi glasbenih nagrad grammy v Las Vegasu. Zelenski je v nagovoru ponovno pozval k podpori Ukrajini »na kakršen koli način«. 

»Kaj je najbolj nasprotno glasbi? Tišina uničenih mest in ubitih ljudi,« je povedal. »Napolnite tišino s svojo glasbo. Napolnite jo danes, da pripovedujete našo zgodbo. Podprite nas na kakršen koli način. Z vsem, a ne s tišino,« je povedal in dodal, da ukrajinski goasbeniki v tem trenutku ne nosijo slavnostnih oblek, pač pa uniforme, nastopajo pa za ranjene v bolnišnicah.

6.13 Moskva zanika pokol v Buči, zahteva zasedanje varnostnega sveta ZN

Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da ruske sile niso ubile civilistov v kraju Buča nedaleč od ukrajinske prestolnice. Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je namreč po poročanju AFP včeraj sporočila, da so na območjih širše kijevske regije, s katerih so se Rusi umaknili, doslej našli 419 trupel civilistov. Od tega so jih 140 že pregledali forenziki.

Ruska stran se je odzvala s trditvijo, da v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. »V luči gnusne provokacije ukrajinskih radikalov v Buči je Rusija zahtevala sestanek varnostnega sveta Združenih narodov v ponedeljek, 4. aprila,« je včeraj na twitterju zapisal Dmitrij Poljanski, namestnik ruskega veleposlanika pri ZN.

Uničena stanovanjska zgradba v Buči. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP
Uničena stanovanjska zgradba v Buči. FOTO: Ronaldo Schemidt/AFP

6.02 V evropskem parlamentu ta teden znova o Ukrajini

Poslanci bodo jutri s predstavniki evropskega sveta in evropske komisije razpravljali o tem, kaj lahko naredi EU, da bi bolje zaščitila otroke in mlade, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, zlasti pred trgovino z ljudmi in izkoriščanjem. O resoluciji, vezani na razpravo, bo parlament glasoval v četrtek.

V sredo dopoldne bodo nato poslanci skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Josepom Borrellom pod drobnogled vzeli sklepe vrha EU, ki je potekal 24. in 25. marca.

6.00 Finančni ministri EU o posledicah vojne v Ukrajini za evropsko gospodarstvo

Finančni ministri držav evrskega območja bodo danes v Luxembourgu razpravljali o posledicah ruske invazije na Ukrajino na gospodarstvo območja z evrom. O gospodarskih in finančnih posledicah vojne pa bodo v torek razpravljali še finančni ministri vseh držav EU.

Finančni ministri držav območja z evrom, med katerimi bo tudi slovenski minister Andrej Šircelj, bodo danes razpravljali o kratko- in srednjeročnih posledicah vojne v Ukrajini na evrsko gospodarstvo. Viri pri EU pri tem poudarjajo, da ocena posledic še poteka.

Gospodarske in finančne posledice vojne v Ukrajini, zaradi katere je EU proti Rusiji uvedla stroge sankcije, bodo tudi tema torkovega zasedanja finančnih ministrov držav članic EU, med katerimi bo tudi Šircelj. Po navedbah virov pri EU bodo preučili, kako potekajo izvrševanje sankcij in njihove posledice.

Z Ukrajino bo prav tako povezana razprava o evropski finančni arhitekturi za razvoj. Finančni ministri bodo predvidoma sprejeli sklepe o strateški avtonomiji EU na področju gospodarskih in finančnih vprašanj.

Preberite še:

Komentarji: