EU je po Scholzu moteča za vladarje, kot je Putin
19.00 Scholz pozval EU k aktivaciji na geopolitičnem področju
Nemški kancler Olaf Scholz se v luči ruske invazije na Ukrajino zavzema za geopolitično močnejšo Evropsko unijo, njegova vlada pa naj bi v prihodnjih mesecih podala konkretne predloge za doseganje tega cilja, poroča nameška tiskovna agencija dpa.
V današnjem prispevku za časnik Frankfurter Allegemeine Zeitung je nemški voditelj pozval EU, naj strne vrste na vseh področjih, na katerih so bile države članice doslej razdeljene, od migracijske politike do razvoja skupne evropske obrambe.
Po njegovem mnenju je EU »nasprotje imperializma in avtokracije«, zato je moteča za vladarje, kot je ruski predsednik Vladimir Putin. »Stalna neenotnost in nesoglasja med državami članicami pa nas slabijo, zato je najpomembnejši odgovor Evrope na spremembe v današnjem času ravno enotnost. Vsekakor jo moramo ohraniti in poglobiti,« je dejal Scholz.
Poudaril je tudi, da se EU pospešeno razvija in širi. »Evropska unija je privlačnejša kot kdaj koli prej, odpira se novim članicam in se bo hkrati reformirala.«
Nemški kancler je pozval tudi k prenehanju »sebičnega blokiranja evropskih odločitev s strani posameznih članic«. Na področju zunanje politike si EU denimo ne more več privoščiti vetov s strani držav članic, če želi, da bi jo v svetu konkurenčnih velesil jemali resno, je še dejal Scholz.
15.30 V Ukrajini domnevno uničen raketni sistem Himars
Ruska vojska je danes sporočila, da je med novimi napadi na ukrajinske položaje uničila večjo količino orožja, ki so ga Ukrajini dobavile ZDA in druge države zveze Nato, vključno z naprednim raketnim sistemom Himars, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je povedal, da je bilo v črnomorskem pristanišču Odesa uničeno skladišče, v katerem so bile shranjene protiladijske rakete Harpoon, v vzhodni regiji Doneck pa naj bi ruske sile uničile raketni sistem Himars, ki so ga dobavile ZDA.
Trditve zaenkrat še ni mogoče preveriti, neodvisni strokovnjaki pa pravijo, da je lociranje in uničenje sistema Himars sicer izjemno težko. Prav tako je Konašenkov dejal, da so ruske sile v severovzhodni regiji Harkov sestrelile bojno letalo Su-25 in bojni helikopter Mi-17 ter bojno letalo v Donecku.
Ukrajinski generalštab pa je pred tem poročal o okrepljenem obstreljevanju regije Doneck, ki je prizadelo več deset občin, predvsem pa je bilo usmerjeno proti mestoma Siversk in Bahmut.
Potem ko je Rusija v začetku meseca zavzela regijo Lugansk, želi sedaj izpod ukrajinskega nadzora iztrgati še sosednji Doneck. Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je ob tem danes ponovno zanikal, da je Lugansk v celoti osvojen. Dejal je, da ima Kijev še vedno pod nadzorom dve vasi.
14.21 Britanski vojaški poveljnik zavrnil ugibanja o Putinovem zdravstvenem stanju
London, 17. julija (STA) - Poveljnik britanskih oboroženih sil Tony Radakin je zavrnil ugibanja o slabem zdravstvenem stanju ruskega predsednika Vladimirja Putina, ugibanja o možnosti atentata nanj pa prav tako označil za neutemeljena, poročata britanski BBC in nemška tiskovna agencija dpa.
Admirala Tonyja Radakina so v današnji oddaji Sunday Morning na britanski mreži BBC vprašali, ali bi lahko Putina v Rusiji »strmoglavili« in če bi lahko v Rusiji prišlo do zamenjave režima. Radakin je odgovoril z mnenjem, da »so nekatere pripombe in ugibanja o tem, da se Putin ne počuti dobro ali da ga bo nekdo zagotovo umoril ali odstavil, le pobožne želje«. »Kot vojaški strokovnjaki vidimo, da je režim v Rusiji razmeroma stabilen, da je predsednik Putin z lahkoto zatrl vsakršno opozicijo, da mu je ruski politični vrh zvest in nihče ni zares motiviran, da bi ga izzval,« je dejal Radakin.
Dodal je, da bo Rusija še naprej predstavljala »izziv in grožnjo«, na kar bi se moral po njegovem pripraviti tudi naslednji britanski premier. Glede svojega nekdanjega obiska v Kijevu pa je dejal, da ukrajinska vojska absolutno verjame v svojo zmago. »V načrtu imajo, da bodo ponovno zavzeli celotno ozemlje Ukrajine,« je dodal Radakin, ki ob tem ocenjuje, da je Rusija doslej izgubila več kot 30 odstotkov svojih kopenskih vojaških zmogljivosti.
12.50 Več članic G20 za težave v svetovnem gospodarstvu obtožilo Rusijo
Več članic skupine G20, ki združuje najbolj industrijsko razvite države, je ob srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav članic poudarilo, da je ruska vojna proti Ukrajini upočasnila okrevanje svetovnega gospodarstva in povzročila nazadovanje, poroča španska tiskovna agencija EFE.
To je bil končni povzetek srečanja finančnih voditeljev skupine G20, ki je v petek in soboto potekalo na otoku Bali, navaja današnja izjava oblasti v Indoneziji, ki je gostila srečanje kot letošnja predsedujoča skupini G20. Besedilo so pripravile indonezijske oblasti, ker skupnega sporočila po srečanju ni bilo, predvsem zaradi razlik v mnenjih med članicami skupine G20 glede vpliva ruske invazije na Ukrajino na svetovno gospodarstvo, ki se sooča z visoko inflacijo ter prehrambeno in energetsko krizo.
»Številne članice so se strinjale, da je okrevanje svetovnega gospodarstva upočasnjeno in da je na poti do okrevanja veliko ovir, predvsem zaradi ruske vojne proti Ukrajini, ki so jo ostro obsodili,« je zapisano v sporočilu predsedujoče skupini G20. »Članice so ugotovile, da so se že predhodno obstoječi izzivi še zaostrili, vključno z neskladji med ponudbo in povpraševanjem, motnjami v oskrbi ter višjimi cenami blaga in energije, kar je še povečalo inflacijske pritiske in prispevalo k vse večjemu tveganju negotovosti preskrbe s hrano,« še navaja sporočilo.
Indonezijska ministrica za finance Sri Mulyani Indrawati je v soboto ob koncu srečanj, ki se jih je udeležila tudi ruska delegacija, dejala, da ima vsaka država svoja stališča, ki jih ni bilo mogoče uskladiti, zlasti glede vojne v Ukrajini. Skupino G20 sicer sestavljajo Nemčija, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Južna Koreja, ZDA, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Združeno kraljestvo, Rusija, Južna Afrika, Turčija in Evropska unija.
11.12 Ruske sile so obnovile ofenzivo v Donbasu
Ruske oblasti so v soboto po krajšem predahu po zavzetju mest Severodoneck in Lisičansk obnovile svojo ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas. Ukrajinskim silam je medtem v zadnjih 24 urah uspelo odbiti ruske napade v smeri mest Bahmut in Slovjansk v regiji Doneck, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je med pregledom enot, ki se bojujejo v Ukrajini, ukazal, da pospešijo tempo in intenzivnost napadov ter odredil vojski, naj razširi svoje napade v vseh smereh, poroča dpa. Cilj ukazov naj bi bil preprečiti Kijevu izvajanje množičnih artilerijskih in raketnih napadov na infrastrukturo in civiliste v Donbasu in drugje.
Tudi vojaški strokovnjaki Inštituta za vojne študije (ISW) s sedežem v ZDA so opazili, da ruske enote končujejo predah po zavzetju mest Severodoneck in Lisičansk. Trenutno potekajo spopadi manjšega obsega, a če je njihovega premora resnično konec, bodo Rusi v prihodnjih 72 urah verjetno nadaljevali in razširili svoje vojaške operacije, je zapisano v analizi ISW.
Ukrajinske sile so medtem sporočile, da so v zadnjih 24 urah odbile ruske napade v smeri mest Bahmut in Slovjansk v regiji Doneck. »Zaradi velikih izgub je večina ruskih vojakov v zelo slabem moralno-psihološkem stanju in išče način, kako se izogniti sodelovanju v nadaljnjih bojnih operacijah,« piše v poročilu ukrajinskega generalštaba. Spopadi se še vedno nadaljujejo v okolici termoelektrarne Vulehirsk pri Bahmutu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo tudi odgovornost za nedavni zračni napad na industrijsko mesto Dnipro. V napadu naj bi umrli trije ljudje, 15 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je rusko stran obtožila, da je napadla civilno infrastrukturo, Moskva pa trdi, da je bil napad osredotočen na tovarno, ki proizvaja dele za balistične rakete.
Ob grozeči svetovni prehranski krizi, ki jo je povzročila vojna, je proruska uprava v jugovzhodni ukrajinski regiji Zaporožje sporočila, da v velikem obsegu izvaža žito. Vodja proruske uprave Jevhen Balickij je dodal, da je bilo odpremljenih že več kot 100 vagonov. Pri tem ni omenil, kam so bile pošiljke namenjene, vendar jih je z vlakom mogoče prepeljati le na Krim ali v Rusijo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v soboto dejal, da je Ukrajina ponovno zavzela nekatera območja, ki jih je zasedla Rusija, in da se bo še naprej borila za ponovno pridobitev vsega ukrajinskega ozemlja, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.
