Na današnji dan žena so po večjih gruzijskih mestih s protestnimi marši proti zakonoma o tujih agentih začele ženske, potem so se pred zgradbo parlamenta v Tbilisiju ponovno zbrali demonstranti. Sporna zakona nameravajo po sprejetju v prvem branju poslati v presojo Beneški komisiji.
Protesti so se začeli konec prejšnjega tedna, ko so se v parlamentu odločili, da bodo predlagano zakonodajo poslali na glasovanje. Že takrat so aretirali tri ducate protestnikov. Ta teden, ko je parlament v prvem branju že izglasoval enega od dveh zakonov, so se protesti stopnjevali, v noči s torka na sredo pa se je množica protestantov spopadla s policijo. Na može postave so poleteli molotovi koktajli, na koncu se je za rešetkami znašlo 66 protestnikov. Jutri bo spet vroče, saj bodo poslanci vladajoče stranke Gruzijske sanje po vseh pričakovanjih v prvem branju sprejeli še drugi zakon o obvezni registraciji tujih agentov.
Protesti so se začeli konec prejšnjega tedna.
Po spopadih s policijo so priprli 66 demonstrantov.
V Washingtonu ne izključujejo možnosti uvedbe sankcij.
Če bo dokončno sprejet predlog prvega zakona o transparentnosti tujega vplivanja, se bodo vse neprofitne organizacije in mediji, ki na leto dobijo več kot 20 odstotkov prihodka iz tujine, morali registrirati kot »tuji agenti«. Ta zakon so v opoziciji takoj razglasili za »kopijo« ruskih ukrepov, ki so jih uvedli po protestih po predsedniških volitvah leta 2012. Tako kot nekoč v Moskvi so se tudi zdaj v Tbilisiju predstavniki oblasti čudili, zakaj so se tako razhudili tudi na Zahodu, saj naj bi bili njihovi zakoni celo bolj blagi od podobnih ameriških, ki so jih v boju proti nacistični in sovjetski propagandi sprejeli že leta 1938. Za tiste, ki ne bodo spoštovali zakona, so namreč predvidene zgolj denarne kazni, ne pa tudi zapor, ki je zagrožen v ameriški zakonodaji.
Predsednica podprla protestnike
Temu zakonskemu projektu se je uprla tudi predsednica države Salome Zurabišvili, ki je podprla protestnike in zagrozila, da bo v primeru njegovega sprejetja nanj naložila veto. »Ta zakon je napisan pod narekom Moskve,« je izjavila. Tudi na Zahodu niso skrivali nasprotovanj novi zakonodaji. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Edward Price je izjavil, da v Washingtonu ne izključujejo možnosti uvedbe sankcij, če bo zakonodaja sprejeta. »Ne bom govoril o konkretnih imenih oseb ali podjetij, ki jih lahko doletijo ameriške ali druge sankcije. Imamo paleto inštrumentov, ki nam omogočajo, da v katerikoli državi na svetu naložimo odgovornost na vsakega, ki je kriv za kratenje človekovih pravic,« je povedal.
Zakon ni v skladu z evropskimi vrednotami in standardi EU ter je v nasprotju z izjavami Gruzije, da hoče vstopiti v EU.
Josep Borrell
Tudi v Evropski uniji, ki bi se ji Gruzija rada priključila, so bili odzivi negativni. Evropski »zunanji minister« Josep Borrell je izjavil, da sprejemanje te zakonodaje nakazuje »zelo slab razvoj dogodkov za Gruzijo in njen narod«. »Zakon ni v skladu z evropskimi vrednotami in standardi EU ter je v nasprotju z izjavami Gruzije, da hoče vstopiti v EU,« je dejal. Evropska komisija je Tbilisiju naložila izpolnitev dvanajstih zahtev po reformah, če si hoče prislužiti status kandidatke za vstop v EU, Stefan Meister z nemškega sveta za tuje odnose pa je že pred časom izjavil, da »Bruselj in članice EU kritično gledajo na gruzijske ukrepe proti medijem, slabitev vladavine prava, zdaj pa še sprejemanje zakona o tujih agentih, ker dokončno spodkopavajo ključne elemente evropske integracije«. Ker je v 78. členu gruzijske ustave zapisano, da morajo vsi organi oblasti v okviru svojih zmogljivosti zagotavljati polno integracijo Gruzije v EU in Nato, je predsednica države že prejšnji teden izjavila, da bi morali delovanje strank, ki podpirajo zakon, razglasiti za neustavno.
Ker so jih obtoževali, da hočejo z zakonom o transparentnosti po ruskem zgledu obračunati s kritičnimi nevladnimi organizacijami in neodvisnimi mediji, so njegovi predlagatelji pripravili še eno različico zakona. Ta je bolj ostra od prve, saj je dobesedna kopija ameriške zakonodaje, zato so v njej zagrožene tudi kazni do pet let zapora. Opozicije in predstavnikov civilne družbe oblasti z uvajanjem »ameriških standardov« niso prepričale. »Tudi če je to res natančen prevod ameriškega zakona, bo pri nas zgolj prispeval k krepitvi diktature. V Ameriki beseda 'agent' nima tako uničujočega in obsojanja vrednega pomena kakor v postsovjetskih državah,« je izjavil poslanec opozicijske stranke Združeno nacionalno gibanje Roman Gociridze.
