S partnerstvi s tretjimi državami nad vzroke migracij
Ministri o paktu o migracijah in azilu kot pomembnem stebru celovite migracijske politike Evropske unije.
Odpri galerijo
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs bi finančnim sredstvom za pomoč državam izvora migrantov dodal tudi sankcije za nespoštovanje dogovorov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Minister za zunanje zadeve Anže Logar in minister za notranje zadeve Aleš Hojs sta se danes udeležila skupnega virtualnega zasedanja ministrov EU za zunanje in notranje zadeve. Namen srečanja je bil doseči napredek v pogajanjih o paktu o migracijah in azilu na področju zunanje razsežnosti migracij.
Kot je sporočil minister Logar, sta ključni odprava temeljnih vzrokov migracij in vzpostavitev celovitih, vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami. Pomemben je reden politični dialog s tretjimi državami. Evropska unija se mora med drugim osredotočiti na odpiranje novih delovnih mest, ki bodo prispevala h gospodarskemu razvoju, varnosti in stabilnosti držav izvora, je še poudaril minister. Kot pomembno je Logar omenil sodelovanje med akterji Unije v tretjih državah, tudi zaradi izvajanja vračanja in ponovnega sprejema.
»Tudi z vidika notranjih zadev je poglobljeno sodelovanje s ključnimi tretjimi državami izjemnega pomena,« je poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs in se zavzel za to, da dialoge prilagodimo dejanskim potrebam partnerskih držav in k njim pristopimo celovito. V letu 2019 je bilo po podatkih Eurostata na območju EU izdanih 491.200 odločb o vračanju, od tega je bilo v domačo državo vrnjenih 142.300 migrantov, 717.600 ljudem je bil na meji zavrnjen vstop v države članice EU, 627.900 pa jih je v EU živelo ilegalno.
Poseben poudarek pogovorov je bil na krepitvi sodelovanja z državami tako imenovanega južnega sosedstva EU, torej z državami severne Afrike. Kot vzor sodelovanja s tretjimi državami je Hojs pred evropskimi kolegi navedel sodelovanje Slovenije z državami Zahodnega Balkana. »Sam sem namreč prepričan, da je treba uporabiti oboje, ne le nove finančne projekte, ki bi tem državam omogočili nova finančna sredstva, ampak je treba že obstoječi vizumski sistem tudi upoštevati, da tiste države, ki niso ali nočejo biti kooperativne, nosijo tudi posledice,« je dejal Hojs.
Znova je oživela zamisel, da evropska komisija v nekaj mesecih pripravi seznam držav, ki so kooperativne, in tistih, ki niso. Kar zadeva Slovenijo, so v tem hipu najbolj aktualne države Maroko, Alžirija in Pakistan. Pri tem je Hojs opozoril, da bi bili dobri bilateralni odnosi med državami lahko ovira pri oblikovanju prej omenjenega seznama držav, ki ne sodelujejo pri vračanju in ponovnem sprejemanju migrantov. Seznam bi moral biti pripravljen do poletja, čeprav Hojs meni, da bi ga lahko pripravili že prej. Sloveniji uspe vrniti zelo malo migrantov ali celo nič, je povedal Hojs. Od tistih, ki zaprosijo za azil v Sloveniji, jih kar 80 odstotkov državo zapusti pred koncem postopka.
Kot je sporočil minister Logar, sta ključni odprava temeljnih vzrokov migracij in vzpostavitev celovitih, vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami. Pomemben je reden politični dialog s tretjimi državami. Evropska unija se mora med drugim osredotočiti na odpiranje novih delovnih mest, ki bodo prispevala h gospodarskemu razvoju, varnosti in stabilnosti držav izvora, je še poudaril minister. Kot pomembno je Logar omenil sodelovanje med akterji Unije v tretjih državah, tudi zaradi izvajanja vračanja in ponovnega sprejema.
Hojs bi korenčku dodal še palico
»Tudi z vidika notranjih zadev je poglobljeno sodelovanje s ključnimi tretjimi državami izjemnega pomena,« je poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs in se zavzel za to, da dialoge prilagodimo dejanskim potrebam partnerskih držav in k njim pristopimo celovito. V letu 2019 je bilo po podatkih Eurostata na območju EU izdanih 491.200 odločb o vračanju, od tega je bilo v domačo državo vrnjenih 142.300 migrantov, 717.600 ljudem je bil na meji zavrnjen vstop v države članice EU, 627.900 pa jih je v EU živelo ilegalno.
Namen srečanja je bil doseči napredek v pogajanjih o paktu o migracijah in azilu na področju zunanje razsežnosti migracij. Kot je sporočil minister Logar, sta ključni odprava temeljnih vzrokov migracij in vzpostavitev celovitih, vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami. FOTO: Jure Eržen/Delo
Poseben poudarek pogovorov je bil na krepitvi sodelovanja z državami tako imenovanega južnega sosedstva EU, torej z državami severne Afrike. Kot vzor sodelovanja s tretjimi državami je Hojs pred evropskimi kolegi navedel sodelovanje Slovenije z državami Zahodnega Balkana. »Sam sem namreč prepričan, da je treba uporabiti oboje, ne le nove finančne projekte, ki bi tem državam omogočili nova finančna sredstva, ampak je treba že obstoječi vizumski sistem tudi upoštevati, da tiste države, ki niso ali nočejo biti kooperativne, nosijo tudi posledice,« je dejal Hojs.
Znova je oživela zamisel, da evropska komisija v nekaj mesecih pripravi seznam držav, ki so kooperativne, in tistih, ki niso. Kar zadeva Slovenijo, so v tem hipu najbolj aktualne države Maroko, Alžirija in Pakistan. Pri tem je Hojs opozoril, da bi bili dobri bilateralni odnosi med državami lahko ovira pri oblikovanju prej omenjenega seznama držav, ki ne sodelujejo pri vračanju in ponovnem sprejemanju migrantov. Seznam bi moral biti pripravljen do poletja, čeprav Hojs meni, da bi ga lahko pripravili že prej. Sloveniji uspe vrniti zelo malo migrantov ali celo nič, je povedal Hojs. Od tistih, ki zaprosijo za azil v Sloveniji, jih kar 80 odstotkov državo zapusti pred koncem postopka.
