V nadaljevanju preberite:

Čisto nič ne zaleže. Rekordni vročinski valovi. Poplave. Strahovite nevihte. Suša. Apokaliptični požari. Uničenje. Pospešeno izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Podnebne vojne. Na stotisoče, na milijone podnebnih beguncev. Tukaj in zdaj, pred našimi široko zaprtimi očmi. To ni več le podnebna kriza – kako ubog evfemizem – to je stopnjujoče se stanje: brez takojšnjega uniformiranega globalnega ukrepanja je podnebni zlom neizogiben. Toda. Pogledi so prilepljeni v tla. V samouničujočo negacijo.

Sredozemlje je ujeto v rekordnem, strahotnem vročinskem valu – na jugu Italije in v Grčiji ljudje dihajo na škrge. Pred tedni so siloviti požari, takšni kot v zadnjih dneh na Rodosu in v Alžiriji, divjali v Kanadi. Tudi v Sloveniji imamo za sabo tedne ekstremnih vremenskih dogodkov, neposredne posledice podnebnih sprememb. Za nami sta najbolj vroč junij in julij v zgodovini merjenja temperatur (tu ima manjšo vlogo tudi pojav El Niño). Svetovna meteorološka organizacija predvideva, da bo letošnje celotno leto najbolj vroče v zgodovini merjenja temperatur (do zdaj leto 2016 zaradi El Niña). Ekstremni vremenski dogodki so istočasno na vseh sedmih celinah.

Povprečna globalna temperatura se je od časov pred industrijsko revolucijo do zdaj zvišala za 1,2 stopinje Celzija – in dviguje se hitreje, kot so predvidevali najbolj črni scenariji iz časa (docela) optimističnega pariškega podnebnega sporazuma pred skoraj osmimi leti. Ko se bo povprečna globalna temperatura dvignila za dve stopinji, se bodo brutalni vročinski valovi v Evropi, kjer je samo lani zaradi ekstremne vročine umrlo 61.000 ljudi, po mnenju znanstvenikov pojavljali na dve do pet let.