Simbolična zmaga Nata na Balkanu
Jens Stoltenberg je po prvem letu ocenil, da je Črna gora postala izvoznik stabilnosti na Balkanu.
Odpri galerijo
Črna gora se je lani Natu pridružila kot 29. članica. FOTO: Stevo Vasiljević/Reuters
Črna gora je proslavila prvo obletnico članstva v severnoatlantskem zavezništvu v zraku z demonstracijo bojnih letal. Postavlja se vprašanje, kaj so Črna gora in njeni sosedje pridobili in kaj so izgubili s članstvom najmanjše balkanske državice v Natu.
Na črnogorskem nebu nad Podgorico so grška in italijanska bojna letala Nata prikazala, kako bi prizemljila sovražno letalo. V akcijo je bilo vključeno letalo črnogorske vlade, ki je prevažalo obrambnega ministra Predraga Boškovića.
Sporočilo obrambne misije imenovane Air Policing je bilo, da bodo črnogorsko nebo nadzorovala letala grškega in italijanskega letalstva. Na ta način naj bi ljudje tudi spoznalo, kaj v praksi pomeni članstvo v Natu. Kot je pojasnil Bošković, misija ne predvideva izgradnje objektov in letalske baze v Črni gori, tako da črnogorski proračun ne bo obremenjen z dodatnimi stroški. Gre za model, ki ga je Nato uporabil že v Albaniji.
Črna gora si je takoj po osamosvojitvi postavila dva prednostna zunanjepolitična cilja in sicer članstvo v Natu in EU. Prvo leto članstva v Natu je po besedah Boškovića zagotovilo nadaljevanje posodobitve vojske in obrambnega sistema Črne gore. Država je dobila tudi dodatno jamstvo za stabilnost, kar se bo pozitivno odrazilo tudi v gospodarstvu.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v analizi prvega leta črnogorskega članstva v severnoatlantskem zavezništvu ocenil, da je 29. članica Nata postala izvoznik stabilnosti na Balkanu. Da so stvari veliko bolj zapletene, je letos februarja pokazala prva iskra, ki sicer ni zanetila regionalnega plamena, med Podgorico in Beogradom.
Kamen spotike je bila odločitev Črne gore, da pošlje svoja dva oficirja v mirovno misijo Kfor na Kosovu. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin se je ostro odzval z besedami, naj se Črna gora raje vzdrži takšnih potez, ne da bi predhodno vprašala Srbijo. Po njegovem to ne prispeva ne k dialogu Beograda s Prištino ne k stabilnosti v regiji, zagotovo pa ne bo pomagalo izboljšanju odnosov med Srbijo in Črno goro.
Drugačnega mnenja je bil Bošković, ki je prepričan, da je Črna gora s to odločitvijo dokazala, da je v polni meri posvečena regionalnemu miru in stabilnosti. V Podgorici so tudi ponovili, da so zagovorniki politike odprtih vrat Nata in da podpirajo vse v regiji, ki želijo kreniti po njihovih stopinjah. To velja tudi za BiH, ki je glede članstva v Natu razdeljena na dvoje, in za Makedonijo, ki pričakuje zeleno luč za članstvo takoj, ko reši spor o imenu države z Grčijo.
Prve dni članstva je zaznamovalo ostro sporočilo ruskega zunanjega ministrstva, ki je obsodilo prorusko histerijo. Med državama je od uvedbe črnogorskih sankcij proti Rusiji in povračilnih ukrepov Moskve status quo. Članstvo v Natu še vedno deli tudi črnogorsko družbo, kot dobrodošla tema vsake predvolilne kampanje pa krepi etnične delitve.
Po mnenju Boškovića, ki je izpostavil, da politične nasprotnike Nata financirajo tuji centri moči, v heterogeni družbi tudi o strateških vprašanjih ni mogoče doseči popolnega javnega in političnega soglasja. Sklenil je z besedami, da je bilo za obrambno ministrstvo najtežje vrniti ugled vojaškemu poklicu, ki je bil po vojni v bivši Jugoslaviji na dnu.
Nato je zadovoljen s svojo simbolično zmago na Balkanu, ne glede na to, da dva tisoč črnogorskih vojakov ni bistveno okrepilo njegovih sil. Severnoatlantsko zavezništvo z vstopom Črne gore nadzira še zadnji del evropske mediteranske obale.
Na črnogorskem nebu nad Podgorico so grška in italijanska bojna letala Nata prikazala, kako bi prizemljila sovražno letalo. V akcijo je bilo vključeno letalo črnogorske vlade, ki je prevažalo obrambnega ministra Predraga Boškovića.
Prva iskra med Srbijo in Črno goro
Sporočilo obrambne misije imenovane Air Policing je bilo, da bodo črnogorsko nebo nadzorovala letala grškega in italijanskega letalstva. Na ta način naj bi ljudje tudi spoznalo, kaj v praksi pomeni članstvo v Natu. Kot je pojasnil Bošković, misija ne predvideva izgradnje objektov in letalske baze v Črni gori, tako da črnogorski proračun ne bo obremenjen z dodatnimi stroški. Gre za model, ki ga je Nato uporabil že v Albaniji.
Črna gora si je takoj po osamosvojitvi postavila dva prednostna zunanjepolitična cilja in sicer članstvo v Natu in EU. Prvo leto članstva v Natu je po besedah Boškovića zagotovilo nadaljevanje posodobitve vojske in obrambnega sistema Črne gore. Država je dobila tudi dodatno jamstvo za stabilnost, kar se bo pozitivno odrazilo tudi v gospodarstvu.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v analizi prvega leta črnogorskega članstva v severnoatlantskem zavezništvu ocenil, da je 29. članica Nata postala izvoznik stabilnosti na Balkanu. Da so stvari veliko bolj zapletene, je letos februarja pokazala prva iskra, ki sicer ni zanetila regionalnega plamena, med Podgorico in Beogradom.
Kamen spotike je bila odločitev Črne gore, da pošlje svoja dva oficirja v mirovno misijo Kfor na Kosovu. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin se je ostro odzval z besedami, naj se Črna gora raje vzdrži takšnih potez, ne da bi predhodno vprašala Srbijo. Po njegovem to ne prispeva ne k dialogu Beograda s Prištino ne k stabilnosti v regiji, zagotovo pa ne bo pomagalo izboljšanju odnosov med Srbijo in Črno goro.
Članstvo v Natu krepi etnične delitve
Drugačnega mnenja je bil Bošković, ki je prepričan, da je Črna gora s to odločitvijo dokazala, da je v polni meri posvečena regionalnemu miru in stabilnosti. V Podgorici so tudi ponovili, da so zagovorniki politike odprtih vrat Nata in da podpirajo vse v regiji, ki želijo kreniti po njihovih stopinjah. To velja tudi za BiH, ki je glede članstva v Natu razdeljena na dvoje, in za Makedonijo, ki pričakuje zeleno luč za članstvo takoj, ko reši spor o imenu države z Grčijo.
Prve dni članstva je zaznamovalo ostro sporočilo ruskega zunanjega ministrstva, ki je obsodilo prorusko histerijo. Med državama je od uvedbe črnogorskih sankcij proti Rusiji in povračilnih ukrepov Moskve status quo. Članstvo v Natu še vedno deli tudi črnogorsko družbo, kot dobrodošla tema vsake predvolilne kampanje pa krepi etnične delitve.
Po mnenju Boškovića, ki je izpostavil, da politične nasprotnike Nata financirajo tuji centri moči, v heterogeni družbi tudi o strateških vprašanjih ni mogoče doseči popolnega javnega in političnega soglasja. Sklenil je z besedami, da je bilo za obrambno ministrstvo najtežje vrniti ugled vojaškemu poklicu, ki je bil po vojni v bivši Jugoslaviji na dnu.
Nato je zadovoljen s svojo simbolično zmago na Balkanu, ne glede na to, da dva tisoč črnogorskih vojakov ni bistveno okrepilo njegovih sil. Severnoatlantsko zavezništvo z vstopom Črne gore nadzira še zadnji del evropske mediteranske obale.
