Pričakovano število let zdravega življenja v Sloveniji za več let višje od povprečja EU

Najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2023 kažejo na znatne razlike v kakovosti staranja med državami članicami. Kazalnik pričakovanih let zdravega življenja, ki meri število let, ki jih posameznik predvidoma preživi brez zdravstvenih omejitev, Slovenijo uvršča v zgornjo četrtino držav EU. 

Evropski statistični urad Eurostat je v začetku avgusta objavil podatke o pričakovanih letih zdravega življenja ob rojstvu za leto 2023. Ta kazalnik je ključen za razumevanje javnega zdravja in blaginje, saj ne meri zgolj dolžine življenja, temveč obdobje, v katerem posamezniki ohranjajo funkcionalnost in niso odvisni od pomoči zaradi zdravstvenih težav.

V povprečju je v Evropski uniji ta vrednost znašala 63,1 leta, pri čemer so ženske s 63,3 leta v rahli prednosti pred moškimi (62,8 leta).

Položaj Slovenije v evropskem kontekstu

Podatki za Slovenijo kažejo nadpovprečen rezultat. Pričakovano število let zdravega življenja ob rojstvu v Sloveniji znaša 66,6 leta, kar je 3,5 leta nad povprečjem EU. S tem se Slovenija uvršča na 7. mesto med 27 državami članicami, skupaj z Grčijo.

Slovenske ženske lahko pričakujejo 68,8 leta zdravega življenja, kar jih postavlja na 4. mesto v EU. FOTO: Jure Eržen/Delo

Analiza po spolu razkrije pomembno razliko: slovenske ženske lahko pričakujejo 68,8 leta zdravega življenja, kar jih postavlja na visoko 4. mesto v celotni EU. Slovenski moški imajo medtem pričakovanih 64,6 leta zdravega življenja.

Čeprav je ta številka nižja od tiste za ženske, še vedno presega povprečje EU za moške za skoraj dve leti.

Slovenija se tako uvršča med države, kjer ženske preživijo bistveno daljše obdobje brez zdravstvenih omejitev kot moški.

Geografski in socialni vzorci znotraj Evropske unije

Podatki jasno kažejo na velike razlike med državami, ki jih ni mogoče pojasniti zgolj z ekonomsko razvitostjo.

Stopnja telesne dejavnosti in odnos do dejavnikov tveganja sta pomembna za dolgo življenje. FOTO: Voranc Vogel

Vodilne države: Na vrhu lestvice so predvsem sredozemske države. Absolutna zmagovalka je Malta (71,4 leta), sledita ji Italija (69,1 leta) in presenetljivo Bolgarija (68,6 leta). Med vodilnimi so tudi Irska, Grčija in Slovenija.

Najnižje vrednosti so bile zabeležene v baltskih državah, z Latvijo na zadnjem mestu (53,3 leta). Pod povprečjem so se znašle tudi nekatere sicer visoko razvite skandinavske države, kot sta Finska (56,2 leta) in Danska (56,3 leta).

Zanimivo je, da se nekatere največje evropske ekonomije ne uvrščajo v sam vrh. Nemčija (62,5 leta) in Francija (63,8 leta) sta se uvrstili blizu ali tik nad povprečje EU, a precej za vodilnimi državami, vključno s Slovenijo.

Dejavniki, ki vplivajo na leta zdravega življenja

Visoka uvrstitev Slovenije in razlike med državami so posledica kompleksne interakcije več dejavnikov.

Slovenija se po številu zdravih let življenja uvršča na 5. mesto med 27 državami članicami. FOTO: Leon Vidic/Delo

Visoka uvrstitev Slovenije in opazne razlike med državami, ki jih v svoji najnovejši raziskavi izpostavlja evropski statistični urad Eurostat, so posledica kompleksne interakcije več dejavnikov. Njihov vpliv je podrobno dokumentiran v številnih mednarodnih poročilih in znanstvenih študijah.

Prvi ključni dejavnik je zdravstveni sistem. Organizacije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v svojih poročilih, kot je na primer serija publikacij Health at a Glance, dosledno poudarjajo, da sta dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev temeljnega pomena za zdravje prebivalstva.

Borut Štrukelj: Zdravilo je zdravilo, prehransko dopolnilo pa dopolnilo

V Sloveniji, kot kažejo letna poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), uspešnost nacionalnih presejalnih programov, kot so Zora, Dora in Svit, pomembno prispeva k zgodnjemu odkrivanju bolezni in s tem k daljšemu obdobju zdravega življenja.

Pomemben je tudi življenjski slog in kultura. Da imajo prehranske navade, kot je sredozemska prehrana, pozitiven vpliv, potrjujejo številne znanstvene študije, objavljene v uglednih medicinskih revijah, kot sta The Lancet in The New England Journal of Medicine.

Prehranske navade, kot je sredozemska prehrana, imajo dokazano pozitiven vpliv na zdravje.FOTO: Shutterstock

Prav tako Evropska komisija v svojih javnozdravstvenih strategijah in poročilih, kot je Stanje zdravja v EU, izpostavlja pomen telesne dejavnosti ter negativen vpliv kajenja in prekomernega uživanja alkohola na pričakovano zdravo življenjsko dobo.

Na zdravje močno vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki. Poročila Evropske komisije in OECD dosledno kažejo, da so stopnja izobrazbe, višina dohodka in delovni pogoji močno povezani z zdravstvenimi izidi. Višji socialno-ekonomski status posameznikom praviloma omogoča boljši dostop do informacij, bolj zdravo prehrano in več možnosti za rekreacijo.

Nenazadnje pa so tu še okoljski dejavniki. Evropska agencija za okolje (EEA) v svojih poročilih redno opozarja na povezavo med kakovostjo zraka, dostopom do zelenih površin in splošnim zdravjem prebivalstva v evropskih mestih.

Slovenski moški imajo pričakovanih 64,6 leta zdravega življenja, kar presega povprečje EU. FOTO: Yakobchuk Viacheslav/Shutterstock

Dobra uvrstitev Slovenije, kot jo beleži Eurostat, je torej verjetno posledica ugodne kombinacije relativno dostopnega zdravstvenega sistema, močnih preventivnih programov in kulturnih navad, ki spodbujajo aktiven življenjski slog.