Sloveniji se obeta deveti sedež v evropskem parlamentu

Prihodnje leto naj bi se število evropskih poslancev povečalo s 705 na 716.
Fotografija: Plenarno zasedanje evrospskega parlamenta v Strasbourgu. FOTO: Frederick Florin/AFP
Odpri galerijo
Plenarno zasedanje evrospskega parlamenta v Strasbourgu. FOTO: Frederick Florin/AFP

Če ne bo zapletov in sprememb, bo Slovenija v prihodnjem mandatu evropskega parlamenta v letih 2024–2029 dobila dodatni, deveti poslanski sedež. Skupno naj bi se število evropskih poslancev povečalo za enajst, s 705 na 716.

Takšen predlog je sinoči sprejel odbor evropskega parlamenta za ustavne zadeve. Potrjen mora biti še na parlamentarnem plenarnem zasedanju (predvidoma v četrtek), kjer so pa mogoči tudi amandmaji, s katerimi se še kaj spremeni. Zadnjo besedo bo nato imel evropski svet konec junija. 

Volitve čez leto dni

V razdelitvi dodatnih sedežev naj bi se odražale demografske spremembe v EU. Po dva dodatna poslanca bi dobili Nizozemska in Španija, po enega pa ob Sloveniji še Avstrija, Danska, Finska, Irska, Latvija in Slovaška. Odbor v osnutku poročila poziva k hitremu končanju postopkov, da bodo države članice lahko pravočasno sprejele svoje zakonodajne spremembe pred evropskimi volitvami čez leto dni.

Evropski poslanci iz Slovenije, izvoljeni leta 2019: Milan Zver, Ljudmila Novak, Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Franc Bogovič in Romana Tomc. Tanjo Fajon je lani zamenjal Matjaž Nemec. FOTO: Leon Vidic/Delo
Evropski poslanci iz Slovenije, izvoljeni leta 2019: Milan Zver, Ljudmila Novak, Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Franc Bogovič in Romana Tomc. Tanjo Fajon je lani zamenjal Matjaž Nemec. FOTO: Leon Vidic/Delo

V evropskem parlamentu vztrajajo pri rezervi 28 poslancev, ki bi v prihodnje lahko bili izvoljeni na ravni EU, na nadnacionalnih listah. To sicer predvideva parlamentarni predlog volilne zakonodaje, a v svetu EU ni velikega interesa za takšen premik. Parlamentarci opozarjajo, da bi bile nadaljnje zamude kršitev načela lojalnega sodelovanja med institucijami, saj bi odločitev sveta EU imela posledice za volitve v evropski parlament in njegovo sestavo.

Najmanj šest poslancev na državo

Po besedah evropskega poslanca EPP Loránta Vincza, ki je pripravljal poročilo, so pri novi razdelitvi morali zadovoljiti interese držav vseh velikosti. Predlagana rešitev naj bi imela največ možnosti za soglasno sprejetje na ravni držav članic, saj nikomur ne jemlje sedeža, dodaja pa jih minimalno možno število.

Pred brexitom je bilo v evropskem parlamentu 751 poslancev. Leta 2020 po izvršitvi brexita so 27 od skupno 73 britanskih sedežev razporedili med nekaj držav članic, 46 pa jih je šlo v rezervo.

Evropski parlament ima po pravnem redu 750 poslancev in predsednika. Število poslancev na državo članico ne sme biti večje od 96 in manjše od šest.

Preberite še:

Komentarji: