Slovo kritičnega misleca
Pri 88 letih se je poslovil ameriški sociolog Immanuel Wallerstein, ki je zaslovel z zagovarjanjem modernega svetovnega sistema.
Odpri galerijo
Wallerstein je analiziral družbo skozi inovativno teoretsko optiko. FOTO: Wikipedija
Veljal je za enega od najpomembnejših sociologov in ekonomskih zgodovinarjev 20. in 21. stoletja. Immanuel Wallerstein se je rodil leta 1930 v New Yorku, svetovno odmeven pa bil sredi sedemdesetih let 20. stoletja s knjigami o modernem svetovnem sistemu.
Teorija svetovnega sistema, zelo poenostavljeno, členi svet na tri dele: središče svetovnega sistema, periferija in vmesni prostor, polperiferija. Za države, ki so v jedru svetovnega sistema, je značilna kapitalsko intenzivna produkcija, za države na periferiji pa delovno intenzivna produkcija, zlasti proizvodnja surovin. Wallerstein je torej analiziral družbo skozi inovativno teoretsko optiko.
V središču njegove analize niso bili (le) družbeni razredi ali države, pač pa je analitsko sliko glede na mednarodno delitev dela razširil in se ukvarjal z deli sveta, ki so na robu, ter jedrom. Povedano zelo poenostavljeno: presežna vrednost se iz perifernih delov sveta pretaka v svetovno središče.
Ljubljano je na vabilo Založbe /*cf. obiskal leta 1998. Pri nas so bile prevedene njegove knjige Uvod v analizo svetovnih-sistemov (2006), Zaton ameriške moči (2004), Kako odpreti družbene vede: poročilo Gulbenkianove komisije o restrukturiranju družboslovja (2000) ter Utopistike ali Izbira zgodovinskih možnosti 21. stoletja (1999). Wallerstein je živel med New Yorkom, New Havnom – predaval in raziskoval je na univerzi Yale – ter Parizom. Umrl je 31. avgusta.
Njegov zadnji komentar je bil na njegovi spletni strani objavljen 1. julija, naslov pa danes zveni večplastno: To je konec; to je začetek.
Teorija svetovnega sistema, zelo poenostavljeno, členi svet na tri dele: središče svetovnega sistema, periferija in vmesni prostor, polperiferija. Za države, ki so v jedru svetovnega sistema, je značilna kapitalsko intenzivna produkcija, za države na periferiji pa delovno intenzivna produkcija, zlasti proizvodnja surovin. Wallerstein je torej analiziral družbo skozi inovativno teoretsko optiko.
V središču njegove analize niso bili (le) družbeni razredi ali države, pač pa je analitsko sliko glede na mednarodno delitev dela razširil in se ukvarjal z deli sveta, ki so na robu, ter jedrom. Povedano zelo poenostavljeno: presežna vrednost se iz perifernih delov sveta pretaka v svetovno središče.
Obiskal tudi Slovenijo
Ljubljano je na vabilo Založbe /*cf. obiskal leta 1998. Pri nas so bile prevedene njegove knjige Uvod v analizo svetovnih-sistemov (2006), Zaton ameriške moči (2004), Kako odpreti družbene vede: poročilo Gulbenkianove komisije o restrukturiranju družboslovja (2000) ter Utopistike ali Izbira zgodovinskih možnosti 21. stoletja (1999). Wallerstein je živel med New Yorkom, New Havnom – predaval in raziskoval je na univerzi Yale – ter Parizom. Umrl je 31. avgusta.
Njegov zadnji komentar je bil na njegovi spletni strani objavljen 1. julija, naslov pa danes zveni večplastno: To je konec; to je začetek.
