Spomin na enega najhujših rasističnih pokolov v ZDA
Domnevni incident med temnopoltim moškim in belsko žensko je bil iztočnica za številne žrtve in razdejanje »črnskega Wall Streeta«.
Odpri galerijo
Predsednik Biden je z molitvijo počastil spomin na stoto obletnico dogodkov iz Tulse. FOTO: Brandon Bell/AFP
»To niso bili izgredi, to je bil pokol!« je demokratski predsednik ZDA Joe Biden obsodil poskuse izbrisati uboje in požige, ki so v črnskih predelih oklahomske Tulse divjali pred stoletjem. Zavzel se je tudi za gospodarsko enakost med rasami in izboljšanje volilnih pravic. Republikanski nasprotniki v zadnjem vidijo demokratski poskus uzakonitve volilnih prevar.
Tulsa je nekoč veljala za Wall Street temnopoltih Američanov, še posebej njen predel Greenwood, v katerem so leta 1921 izbruhnili spopadi zaradi domnevnega napada temnopoltega moškega na belsko žensko. Točno število žrtev ni znano, vedo le, da jih je bilo najmanj 39, v strahu pred desetkrat večjim številom pa so na mestnem pokopališču Oaklawn sprožili nova izkopavanja. Zaradi požigov in drugega uničevanja je deset tisoč ljudi ostalo brez doma.
Oklahomske šolske knjige so dolgo molčale o morda najhujših rasnih nemirih v zgodovini ZDA, Biden pa je odločen »zapolniti tišino«. Opozoril je tudi, kako premožnejši bi bili območni temnopolti, če jim »dejanje sovraštva in domačega terorizma, nezaslišan napad na našo demokracijo« ne bi kruto preprečilo gospodarskih dejavnosti.
Biden je podpredsednico Kamalo Harris postavil na čelo prizadevanj za spremembe volilne zakonodaje, ki naj manjšinam in še posebej temnopoltim omogoči lažje sodelovanje na volitvah. Temu ogorčeno nasprotujejo republikanci v prepričanju, da bo to omogočilo vse vrste nepravilnosti. Nekdanji predsednik Donald Trump še vedno zatrjuje, da so mu bile volitve ukradene, in stavi na arizonsko občino Maricopa, kjer poteka forenzični pregled glasovnic. Republikanci Bidnu očitajo tudi zagovor kritične teorije rase, ki je po njihovem prepričanju neameriška.
Tulsa je nekoč veljala za Wall Street temnopoltih Američanov, še posebej njen predel Greenwood, v katerem so leta 1921 izbruhnili spopadi zaradi domnevnega napada temnopoltega moškega na belsko žensko. Točno število žrtev ni znano, vedo le, da jih je bilo najmanj 39, v strahu pred desetkrat večjim številom pa so na mestnem pokopališču Oaklawn sprožili nova izkopavanja. Zaradi požigov in drugega uničevanja je deset tisoč ljudi ostalo brez doma.
107-letna Viola Fletcher se še dobro spomni pokolov. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Oklahomske šolske knjige so dolgo molčale o morda najhujših rasnih nemirih v zgodovini ZDA, Biden pa je odločen »zapolniti tišino«. Opozoril je tudi, kako premožnejši bi bili območni temnopolti, če jim »dejanje sovraštva in domačega terorizma, nezaslišan napad na našo demokracijo« ne bi kruto preprečilo gospodarskih dejavnosti.
Biden je podpredsednico Kamalo Harris postavil na čelo prizadevanj za spremembe volilne zakonodaje, ki naj manjšinam in še posebej temnopoltim omogoči lažje sodelovanje na volitvah. Temu ogorčeno nasprotujejo republikanci v prepričanju, da bo to omogočilo vse vrste nepravilnosti. Nekdanji predsednik Donald Trump še vedno zatrjuje, da so mu bile volitve ukradene, in stavi na arizonsko občino Maricopa, kjer poteka forenzični pregled glasovnic. Republikanci Bidnu očitajo tudi zagovor kritične teorije rase, ki je po njihovem prepričanju neameriška.
