Sprejemanje ruskih protiukrepov brez zavlačevanja

Zaradi nasprotovanja javnosti,­ poslovnežev in Kremlja bo ­parlament precej ublažil prvotno načrtovane­ protiukrepe, a predlagana kazenska odgovornost za sodelovanje pri uveljavljanju ameriških sankcij bo najbrž ostala.

»Ameriške sankcije so nesporno sovražne, do zdaj so prizadele že več kot 400 pravnih oseb in približno 200 naših državljanov. Zato je naša dolžnost zaščititi interese države, poskrbeti za njeno varnost ter zagotoviti pravice in svobodo naših državljanov,« je včeraj izjavil predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin, še preden se je v dumi začelo glasovanje o povračilnih ukrepih za ameriške sankcije. Te so napovedali takoj po zadnjem kaznovalnem paketu Washingtona, v katerem sta se znašla tudi vplivna ruska oligarha, aluminijski magnat Oleg Deripaska in lastnik ogromnega poslovnega sistema Renova Viktor Vekselberg.

Čeprav je namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov izjavil, da bodo protiukrepe sprejeli brez zavlačevanja, se je postopek upočasnil, ker je prvotno načrtovan zelo oster odgovor naletel na ­nasprotovanja.
 

Strel v koleno

Med napovedanimi protiukrepi so bili tudi prepoved uvoza nekaterih kmetijskih in prehrambnih izdelkov, alkohola, tobaka in zdravil iz ZDA, katerih državljani ne bi smeli več delati v Rusiji in sodelovati pri privatiziciji ruskega državnega premoženja. Prepovedati so hoteli tudi rusko sodelovanje na področju atomske energije, letalstva in proizvodnje raketnih motorjev.

Zaradi načrtovane prepovedi uvoza ameriških zdravil, ki imajo generične nadomestke, narejene doma ali v prijateljskih državah, so bili ogorčeni zdravstveni in humanitarni delavci. »To je vojna proti lastnemu narodu,« se je razburila direktorica človekoljubnega sklada Otroška srca Jekaterina Bermant. Da je prepoved sodelovanja na letalskem področju strel v koleno, so se pritoževali proizvajalci titana iz korporacije VSMPO-Avisma in opozarjali, da lahko družba Boeing v povračilo umakne svoja letala z ruskega trga.

Najostrejši je bil eden od direktorjev ogromne državne korporacije Rosteh Viktor Kladov, ki je izjavil, da »kot odgovor na sankcije ne smemo bombardirati Voroneža«. Po njegovem je treba previdno sprejemati protiukrepe, da ne bi povzročili škode ruskemu gospodarstvu. Da bo prav takšen učinek napovedanega ruskega odgovora, je bila tudi kritika državnopravnega urada pri predsedniku države.
 

Zapor za svetovanje Zahodu

Čeprav so kremeljski pravniki hoteli že pred prvim branjem temeljito spremeniti zakonski projekt, bodo v dumi to storili pri drugem branju, da bi ohranili čast njegovih avtorjev. Iz popravljenega predloga zakona bodo po besedah Volodina izginila poimenovanja »konkretnih panog in izdelkov«, ameriških zdravil, kmetijskih izdelkov, alkohola in tobaka. Umaknili bodo tudi predlog o prepovedi zaposlovanja ameriških državljanov v Rusiji.

V novi različici bo le ohlapno pisalo, da lahko vlada odloči, katere proizvode in surovine iz »sovražnih držav« bo prepovedala. Prvi mož združenja malih in srednjih podjetnikov Aleksander Kalinin je za državno televizijo RT povedal, da so iz zakona umaknili vse, kar bi lahko »vznemirilo investitorje«. Po mnenju Jekaterine Šulman z ruske predsedniške akademije za nacionalno ekonomijo in javno upravo je novi zakonski predlog »tako prazen, da je nenevaren«. »Dumi so povedali, da 'bombardiranje Voroneža' ni njihov posel,« je izjavila za ameriški državni Radio Svoboda.

So pa v dumo vložili še zakonski predlog, ki bo prepovedal izpolnjevanje zahodnih sankcij proti Rusiji, tistim, ki ne bodo hoteli poslovno sodelovati z ruskimi poslovneži in podjetji z zahodnih sankcijskih seznamov, pa bodo grozile denarne kazni in do štiri leta zapora. Če bo sprejet, bodo s tremi leti zapora lahko kaznovani tudi tisti, ki bodo svetovali Zahodu oziroma pomagali pri sprejemanju novih sankcij. Kritiki so posvarili, da so tarča opozicijski politiki, kot je Aleksej Navalni, ki je pred tremi leti v pogovoru za britanski časnik Financial Times razlagal, proti katerim »klanom« bi še morali uvesti sankcije, oziroma nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov, ki je v ameriškem kongresu govoril, da bi morali v zakon Magnitskega vključiti novinarje in lastnike televizijskih kanalov, ki da so krivi umora njegovega kolega Borisa Nemcova.