Švedska kliče na pomoč zaradi rekordnega izbruha požarov

Kljub pomoči iz sosednjih držav se švedske oblasti še vedno borijo proti divjim požarom. Z ognjenimi zublji izjemnih razsežnosti se spopadajo tudi na Finskem, Norveškem, v Rusiji, Veliki Britaniji in ZDA. 
Fotografija: Zaradi suše in pomanjkanja padavin se države po svetu borijo z divjimi požari rekordnih razsežnosti. FOTO: Noah Berger/AP
Odpri galerijo
Zaradi suše in pomanjkanja padavin se države po svetu borijo z divjimi požari rekordnih razsežnosti. FOTO: Noah Berger/AP

Specializirana strokovna gasilska služba pod poveljem načelnika Thomasa Aronssona se bori proti številnim požarom v naravi. Pri tem jim primanjkuje ustrezne opreme, po pomoč so se obrnili tudi na sosednje evropske države. »Potrebujemo vodne rezervoarje in helikopterje. Na Švedskem zdaj divja 80 divjih požarov in nimamo niti enega samega helikopterja ali pilota, ki v reševalno akcijo še ni vključen,« je povedal Aronsson za CNN. Dodal je še, da so se številni gasilci prostovoljno predčasno vrnili z dopusta, da bi lahko pomagali pri zajezitvi požara.

Evropske države so priskočile na pomoč

Evropska komisija se je že v torek odzvala klicu na pomoč švedskih oblasti in na pomoč poslala dve letali za zračno gašenje požarov iz Italije. Obe letali znamke Canadair CL-415 lahko v enem letu zajameta do 6000 litrov vode in kot glavno bazo uporabljata mesto na južnem delu Švedske Örebro.

Po podatkih evropske komisije so švedske oblasti v letošnjem poletju že drugič zaprosile za mednarodno pomoč pri gašenju požarov večjih razsežnosti. Tokrat jim je na pomoč priskočila tudi Norveška. Pri spopadanju z ognjenimi zublji, ki jih spremlja vročinski val, jim je posodila helikopter. 

Po podatkih evropske komisije je Švedska letos že drugič zaprosila za pomoč pri gašenju požarov. FOTO: Reuters
Po podatkih evropske komisije je Švedska letos že drugič zaprosila za pomoč pri gašenju požarov. FOTO: Reuters


Nevarnost pomanjkanja vode

Divji požari so izbruhnili zaradi izjemno dolgega obdobja nadpovprečno visokih temperatur in pomanjkanja dežja. Švedski meteorološki in hidrološki inštitut (SMHI) je ta teden izdal opozorilo o nevarnosti pomanjkanja vode. Poudarjajo, da sta bila jesen in zima nenavadno obremenjujoči za celotno državo, zaradi izjemno suhega ozračja maja, junija in julija pa je višina večine vodotokov na Švedskem zdaj drastično nižja. Po večjem delu države je raven vodotokov in podzemne vode pod povprečno vrednostjo, zato je bilo v južni in osrednji Švedski izdano opozorilo o visokem tveganju pomanjkanja vode.

Zaradi izjemno nizke ravni vodotokov so na Švedskem že razglasili nevarnost pomanjkanja vode. FOTO: Reuters
Zaradi izjemno nizke ravni vodotokov so na Švedskem že razglasili nevarnost pomanjkanja vode. FOTO: Reuters


Izmerjene rekordno visoke temperature

Državo je maja zajel vročinski val, opazovalne postaje SMHI pa so izmerile rekordne temperature, ki so bile ponekod tudi dve stopinji Celzija višje kot do zdaj najvišje izmerjene mesečne temperature. Maja so tako v Stockholmu izmerili povprečno mesečno temperaturo 16,1 stopinje Celzija, to je občutno višje kot normalno majsko meteorološko povprečje 10,5 stopinje Celzija, ki je veljalo do zdaj. V sredo so tudi petega dne zapored izmerili 30 stopinj Celzija, kar predstavlja najvišje izmerjene temperature celotnega leta.

Gustav Strandberg, raziskovalec na inštitutu za meteorologijo, je ob tem povedal, da so, statistično gledano, tako visoke temperature le trikrat na milijon let. Najvišjo povprečno mesečno temperaturo so nazadnje izmerili leta 1993, znašala pa je 13,9 stopinje Celzija. V številnih švedskih regijah je že od maja prepovedano kurjenje na prostem, saj je zaradi izsušene vegetacije nevarnost požara izjemno velika.

Divji požari na Švedskem so izbruhnili zaradi izjemno dolgega obdobja nadpovprečno visokih temperatur in zaradi pomanjkanja dežja. FOTO: Mats Andersson/AP
Divji požari na Švedskem so izbruhnili zaradi izjemno dolgega obdobja nadpovprečno visokih temperatur in zaradi pomanjkanja dežja. FOTO: Mats Andersson/AP


V nevarnosti tudi druge države

Švedska ni edina država, ki se letos poleti spopada z divjimi požari velikih razsežnosti. Vroče in suho poletje je večji del Evrope spremenilo v požarno ogrožene predele, saj se tudi Finska, Norveška in Rusija spopadajo z ognjenimi zublji. V Združenih državah Amerike zaradi suše povzročeni požari pustošijo po Aljaski, Kaliforniji, Koloradu ter drugih zahodnih zveznih državah. Uničenih je bilo že več kot sto domov, več kot dva tisoč gospodinjstev pa je bilo evakuiranih.

Guvernerka zvezne države Oregon Kate Brown je zaradi divjih požarov razglasila izredne razmere. FOTO: Elias Funez/AP
Guvernerka zvezne države Oregon Kate Brown je zaradi divjih požarov razglasila izredne razmere. FOTO: Elias Funez/AP


Niti deževni Veliki Britaniji ni bilo prizaneseno, saj so v zadnjih dneh imeli v prestolnici številne požare večjih razsežnosti. Londonska gasilska brigada se je med drugim odzvala na do zdaj največji požar, ki je na vzhodnem delu Londona zajel dobrih sto hektarjev travnatih površin.




 

Komentarji: