Svetovni dolg se je povzpel na rekordnih 164.000 milijard dolarjev

IMF poziva k varčevanju, pripravi na slabše čase, prezadolžene države bi imele težave ob novi krizi.
Fotografija: IMF, ki ga vodi Christine Lagarde, svari pred rastjo javnega dolga. Foto: Jose Luis Magana/AP
Odpri galerijo
IMF, ki ga vodi Christine Lagarde, svari pred rastjo javnega dolga. Foto: Jose Luis Magana/AP

Ljubljana – Svetovni dolg, javni in zasebni, se povečuje in je na zgodovinsko najvišjih ravneh. Že konec leta 2016 je znašal težko predstavljivih 164.000 milijard dolarjev, kar ustreza 225 odstotkom svetovnega BDP, opozarjajo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in države pozivajo k varčevanju in ukrepanju.

Skupni svetovni dolg je zdaj celo 12 odstotkov višji kot ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2009, glavni vzrok za to pa je intenzivno novo zadolževanje Kitajske, ki svojo impresivno rast financira z obsežnimi novimi posojili. Po obsegu zadolževanja ne zaostajajo niti ZDA in Japonska, omenjenim trem državam pripada več kot polovica svetovnega dolga.

K večjemu zadolževanju po svetu so s svojimi protikriznimi ukrepi – »tiskanjem denarja« z odkupi obveznic in rekordno nizkimi obrestnimi merami – precej pripomogle tudi svetovne centralne banke z Ameriško centralno banko (Federal Reserve – Fed), Evropsko centralno banko (ECB), Japonsko banko in drugimi na čelu.

svetovni dolg
svetovni dolg


Za obdobje od leta 2008, ko je padec banke Lehman Brothers sprožil globalno finančno in gospodarsko krizo ter recesijo, je značilno tudi hitro povečevanje javnega dolga, s katerim so zlasti razvite države – tudi Slovenija – pokrivale proračunske primanjkljaje v obdobju recesije in nizke ali celo negativne gospodarske rasti.
 

IMF poziva k varčevanju za hude čase


IMF kot svetovni finančni policist zdaj države poziva k streznitvi in varčevanju za slabše čase. »Vlade bi se morale upreti skušnjavi, da v dobrih časih porabijo nepričakovano visoke proračunske prilive. Če takrat ustvarijo nekaj prihrankov, bodo imele več fiskalnega 'streliva' in bodo lažje ukrepale v primeru krize, ker jim takrat ne bo treba uvesti novih davkov, škodljivih za gospodarstvo,« ugotavlja IMF v poročilu Fiscal Monitor 2018, izdanem ob pomladanskem zasedanju IMF in Svetovne banke.

Ob prihodnji zaostritvi razmer na finančnih trgih in zvišanju obrestnih mer bi prezadolžene države imele težave z refinanciranjem dolgov in dostopom do novih posojil, še posebno če bi finančni trgi spet podvomili o njihovi zmožnosti odplačevanja dolgov. In drugič, ob poslabšanju gospodarskih razmer bi se države lahko spopadle tudi z velikimi, nepričakovanimi šoki in velikim povečanjem deleža dolga v BDP, kar bi jim otežilo refinanciranje obveznosti.

Omejen in dražji dostop do novih posojil bi državam zmanjšal manevrski prostor za proticiklično ukrepanje v času prihodnje krize in keynesijansko spodbujanje gospodarske rasti s povečanjem porabe, primanjkljajev in dolga. IMF opozarja tudi na četrti škodljivi učinek previsokega javnega dolga – izrinjanje zasebne porabe in negotovosti glede prihodnjih davčnih obremenitev, potrebnih za njegovo refinanciranje.

Komentarji: