Svoboda izražanja in obveščanja nazaduje znotraj EU
Novinarji in aktivisti so vse pogostejše tarče napadov in poskusov ustrahovanja, ugotavlja obsežno poročilo.
Odpri galerijo
Oktobra je minilo leto dni od atentata na malteško novinarko Daphne Caruano Galizio, ki je umrla v eksploziji avtomobila bombe v Bidniji na Malti. FOTO: REUTERS/Darrin Zammit Lupi
Nevladna organizacija Article 19 je v poročilu o stanju svobode izražanja in obveščanja v svetu ugotovila, da je ta dosegla najnižjo točko v zadnjem desetletju, med glavnimi vzroki za njen upad pa identificirala razkroj medijske svobode ter vzpon neliberalnih političnih sil.
Cena varovanja svobode izražanja in obveščanja je po ugotovitvah avtorjev poročila čedalje višja, medtem ko so novinarji in aktivisti vse pogosteje tarča napadov in poskusov ustrahovanja. Prostor za javno razpravo je s tem postal močno izpostavljen. »Bolj kot kdaj doslej potrebujemo informirane državljane, močne institucije in vladavino prava,« je eno od ključnih sporočil 112 strani dolgega poročila, ki podrobno dokumentira nazadovanje svobode izražanja in obveščanja po vsem svetu.
Med državami, kjer je medijska svoboda v zadnjih treh letih najbolj nazadovala, poročilo izpostavlja tudi več članic Evropske unije, med njimi Poljsko, Madžarsko, Hrvaško, Romunijo, Slovaško, Češko in Malto.
»Sovražnost do medijev je postala vsakdanji pojav zlasti v Vzhodni Evropi. Nasilna retorika je močno vplivala na varnost novinarjev in okolja, v katerem opravljajo svoje delo,« so zapisali nevladniki.
Med najbolj izpostavljene primere krčenja svobode izražanja in obveščanja so poleg fizičnih in verbalnih napadov na novinarje uvrstili tudi sprejemanje protiteroristične zakonodaje v EU, ki potencialno lahko omeji svobodo izražanja tako v javnosti kot na spletu, nasilno zatiranje miroljubnih demonstracij, ki so spremljale izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti, in napade na civilno družbo ter spodkopavanje neodvisnih medijev in nevladnih organizacij na Madžarskem in Poljskem.
Poročilo kot problematično izpostavlja tudi potrjevanje zakonov, s katerimi se poskuša sankcionirati sovražni govor. Zakoni, ki so jih za ta namen sprejeli v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu, so pogosto negativno vplivali na svobodo izražanja. »Po eni strani se države ne znajo odzivati na problem sovražnega govora, po drugi pa sprejemajo zakone, v katerih ne upoštevajo pomena svobode izražanja,« še piše v poročilu.
Cena varovanja svobode izražanja in obveščanja je po ugotovitvah avtorjev poročila čedalje višja, medtem ko so novinarji in aktivisti vse pogosteje tarča napadov in poskusov ustrahovanja. Prostor za javno razpravo je s tem postal močno izpostavljen. »Bolj kot kdaj doslej potrebujemo informirane državljane, močne institucije in vladavino prava,« je eno od ključnih sporočil 112 strani dolgega poročila, ki podrobno dokumentira nazadovanje svobode izražanja in obveščanja po vsem svetu.
Velik učinek nasilne politične retorike
Med državami, kjer je medijska svoboda v zadnjih treh letih najbolj nazadovala, poročilo izpostavlja tudi več članic Evropske unije, med njimi Poljsko, Madžarsko, Hrvaško, Romunijo, Slovaško, Češko in Malto.
»Sovražnost do medijev je postala vsakdanji pojav zlasti v Vzhodni Evropi. Nasilna retorika je močno vplivala na varnost novinarjev in okolja, v katerem opravljajo svoje delo,« so zapisali nevladniki.
Med najbolj izpostavljene primere krčenja svobode izražanja in obveščanja so poleg fizičnih in verbalnih napadov na novinarje uvrstili tudi sprejemanje protiteroristične zakonodaje v EU, ki potencialno lahko omeji svobodo izražanja tako v javnosti kot na spletu, nasilno zatiranje miroljubnih demonstracij, ki so spremljale izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti, in napade na civilno družbo ter spodkopavanje neodvisnih medijev in nevladnih organizacij na Madžarskem in Poljskem.
Problematično sankcioniranje sovražnega govora
Poročilo kot problematično izpostavlja tudi potrjevanje zakonov, s katerimi se poskuša sankcionirati sovražni govor. Zakoni, ki so jih za ta namen sprejeli v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu, so pogosto negativno vplivali na svobodo izražanja. »Po eni strani se države ne znajo odzivati na problem sovražnega govora, po drugi pa sprejemajo zakone, v katerih ne upoštevajo pomena svobode izražanja,« še piše v poročilu.
