Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen razglasila zmago na volitvah
Prejela je rekordnih 8,2 milijona glasov, kar je 1,3 milijona več kot na volitvah 2016.
Odpri galerijo
Tsai Ing-wen so zmago zaradi protikitajskega razpoloženja v tajvanski javnosti napovedovale že volilne ankete. FOTO: Sam Yeh/AFP
Končni uradni izidi volitev na Tajvanu kažejo, da je predsednica Tsai Ing-wen zmagala s 57,1 odstotka podpore. Prejela je rekordnih 8,2 milijona glasov, kar je 1,3 milijona več kot na volitvah 2016. To bo njen drugi in hkrati zadnji mandat.
Njen glavni tekmec Han Kuo-yu iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang) je prejel 39 odstotkov glasov, neodvisni kandidat James Soong pa štiri.
»Upam tudi, da oblasti v Pekingu razumejo, da demokratičen Tajvan in naša demokratično izvoljena vlada ne bosta popustila pod grožnjami,« je dejala Tsai Ing-wen, ki so ji zmago napovedovale že volilne ankete zaradi protikitajskega razpoloženja v tajvanski javnosti, ki je posledica trdega pristopa oblasti v Pekingu do prodemokratičnih protestov v Hongkongu.
Dodala je, da izid volitev kaže, da prebivalci Tajvana zavračajo politiko Kitajske »ena država, dva sistema«.
Dvostranski odnosi morajo temeljiti na miru, enakosti, demokraciji in dialogu, je poudarila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
63-letna Tsaijeva iz vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), prva ženska na predsedniškem položaju na Tajvanu, je imela že v večini anket udobno prednost pred 62-letnim Hanom iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang), ki je župan pristaniškega mesta Kaohsiung na jugu otoka.
V predvolilni kampanji so bili v ospredju odnosi z veliko sosedo, se je pa dotaknila tudi vprašanj gospodarstva, energetike, nacionalne varnosti, širjenja dezinformacij, reforme pravosodja, delovnih pogojev, izobraževanja in socialne varnosti.
19,3 milijona volilnih upravičencev je danes volilo tudi 133 poslancev tajvanskega parlamenta.
Predsednica je januarja lani zavrnila načrt kitajskega predsednika Xi Jinpinga, po katerem naj bi prišlo do združitve s Tajvanom po načelu »ena država, dva sistema«, ki je veljavi tudi v Hongkongu.
Tajvan ima svojo vlado od leta 1949, ko so se tja po porazu proti komunistom v državljanski vojni zatekli kitajski nacionalisti. Peking ima demokratični otok za del svojega ozemlja in grozi z uporabo sile, če bi se odločil za neodvisnost.
Njen glavni tekmec Han Kuo-yu iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang) je prejel 39 odstotkov glasov, neodvisni kandidat James Soong pa štiri.
»Upam tudi, da oblasti v Pekingu razumejo, da demokratičen Tajvan in naša demokratično izvoljena vlada ne bosta popustila pod grožnjami,« je dejala Tsai Ing-wen, ki so ji zmago napovedovale že volilne ankete zaradi protikitajskega razpoloženja v tajvanski javnosti, ki je posledica trdega pristopa oblasti v Pekingu do prodemokratičnih protestov v Hongkongu.
Dodala je, da izid volitev kaže, da prebivalci Tajvana zavračajo politiko Kitajske »ena država, dva sistema«.
Dvostranski odnosi morajo temeljiti na miru, enakosti, demokraciji in dialogu, je poudarila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
63-letna Tsaijeva iz vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), prva ženska na predsedniškem položaju na Tajvanu, je imela že v večini anket udobno prednost pred 62-letnim Hanom iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang), ki je župan pristaniškega mesta Kaohsiung na jugu otoka.
Razočarani podporniki tekmeca Han Kuo-yuja. FOTO: Hsu Tsun-hsu/AFP
V predvolilni kampanji so bili v ospredju odnosi z veliko sosedo, se je pa dotaknila tudi vprašanj gospodarstva, energetike, nacionalne varnosti, širjenja dezinformacij, reforme pravosodja, delovnih pogojev, izobraževanja in socialne varnosti.
19,3 milijona volilnih upravičencev je danes volilo tudi 133 poslancev tajvanskega parlamenta.
Predsednica je januarja lani zavrnila načrt kitajskega predsednika Xi Jinpinga, po katerem naj bi prišlo do združitve s Tajvanom po načelu »ena država, dva sistema«, ki je veljavi tudi v Hongkongu.
Tajvan ima svojo vlado od leta 1949, ko so se tja po porazu proti komunistom v državljanski vojni zatekli kitajski nacionalisti. Peking ima demokratični otok za del svojega ozemlja in grozi z uporabo sile, če bi se odločil za neodvisnost.
