Trump namesto na Kitajsko stavi na Mehiko
Slavja ob uvedbi prenovljenega trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado se ni udeležil kanadski premier.
Odpri galerijo
Ameriški predsednik Donald Trump bo zaradi gradnje 322 kilometrov zidu na meji med ZDA in Mehiko. Foto Saul Loeb/AFP
New York – S potrdilom, da ni okužen z virusom sars-cov-2, ter z običajnim potniškim letalom je mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador prispel na prvi obisk v ZDA – in prvi v tujini nasploh. Za obisk mogočne severne sosede ima veliko razlogov, saj v času zaostritve gospodarskih odnosov s Kitajsko v Washingtonu računajo na preusmeritev velikega dela proizvodnje na zahodno poloblo.
Ameriški predsednik Donald Trump je posredno kaznoval Kitajsko z izstopom in Svetovne zdravstvene organizacije, potem ko ji je očital pristranskost do kitajskih interesov in napačna priporočila v spopadu s »kitajskim virusom«. V Ženevi so dolgo zanikali, da se virus širi s človeka na človeka, odsvetovali prepoved potovanj in hvalili pristop Pekinga kljub potovanjem okuženih Kitajcev po svetu med domačo karanteno. A ima Trumpova odločitev tudi osebno noto: dolgo je sam hvalil Peking v upanju, da se bo ta uklonil njegovemu trgovinskemu diktatu.
Namesto tega je dobil največjo zdravstveno krizo po španski gripi s konca prve svetovne vojne in veliko pomanjkanje najnujnejših zdravstvenih pripomočkov, ki so jih ameriški proizvajalci izdelovali na Kitajskem. To je še spodbudilo odločitev za vrnitev industrije na domača tla, a tudi vrhovni ameriški gospodarski nacionalist ve, da za vse draga ameriška delovna sila ni konkurenčna. Pri tem mu lahko pomaga predvsem Mehika. Samo zvezna država Michigan z avtomobilsko in drugo industrijo v to državo izvozi za deset milijard dolarjev na leto, v mehiških proizvodih je tudi veliko več ameriškega dela in znanja kot v kitajskih.
Trump je pritiskal tudi na sopodpisnici sporazuma, ki so ga iz prejšnje Nafte spremenili v USMCA, in morda strah pred virusom ni edini vzrok, da se slavja ni udeležil kanadski premier Justin Trudeau. Ameriški republikanski prvak namreč pritiska še naprej in je Kanadi zaradi prevelikega izvoza aluminija nedavno zagrozil z vrnitvijo 25-odstotnih carin. V Beli hiši verjamejo, da bodo z novim sporazumom, ki je začel veljati 1. julija, lažje vplivali na uvoz in delovno zakonodajo partnerskih držav.
Kljub novim sporom tudi menijo, da bo sporazum pospešil gospodarsko okrevanje vseh. Zaradi pandemije ameriški gospodarstveniki doma in v Kanadi pričakujejo od 6- do 8-odstotno znižanje bruto domačega proizvoda ter do 10-odstotno v Mehiki, ki je bolj od drugih odvisna od turizma, tuje proizvodnje in nafte. Desničarski ameriški predsednik in levičarski mehiški sta skupaj že premagovala aprilsko naftno krizo, zdaj naj bi zagnala še vseameriški gospodarski stroj in zaposlovanje.
Ameriški poznavalci vidijo ovire v različnih nazorih, saj se mehiški predsednik ne strinja s številnimi gospodarskimi prepričanji ameriškega kolega. V ZDA celo domnevajo, da vodi mehiško gospodarstvo kot »caudillo« avtoritativnega sloga, namesto da bi z odpiranjem spodbudil podjetnost svojih državljanov. Zaradi tega se je rast zmanjšala še pred covidom-19, domači in tuji kapital pa umaknil iz države.
Trump upa, da bo López Obrador sprejel tesnejše sodelovanje, saj lahko Američani močno pomagajo južni sosedi že pri razvoju naftne industrije, upajo tudi na prodajo svojega zemeljskega plina. Mehiki je hvaležen tudi zaradi nadzora nad priseljevanjem iz drugih južnoameriških držav, zaradi česar je lahko prebrodil lansko migrantsko krizo. Četudi morda ne bo vse šlo gladko, so zanj panameriške težave še vedno veliko manjše od tistih, ki jih vidi s Kitajsko. Republikanski prvak je obtožil Peking velikopotezne gospodarske kraje s pomočjo ukazanega prenosa znanja na tuja podjetja, valutnimi manipulacijami in drugim.
Ameriška vojska v dokaz odločenosti, da bo varovala svetovne pomorske poti in celotno območje v Južnokitajskem morju, izvaja manevre z letalonosilkama, Trumpov vodja kabineta Mark Meadows pa je napovedal vrsto predsedniških izvršilnih ukazov za »resetiranje ravnotežja«. Ne da bi natančneje pojasnil, je omenil migracijo, proizvodnjo, delovna mesta in odnose s Kitajsko.
Ameriški predsednik Donald Trump je posredno kaznoval Kitajsko z izstopom in Svetovne zdravstvene organizacije, potem ko ji je očital pristranskost do kitajskih interesov in napačna priporočila v spopadu s »kitajskim virusom«. V Ženevi so dolgo zanikali, da se virus širi s človeka na človeka, odsvetovali prepoved potovanj in hvalili pristop Pekinga kljub potovanjem okuženih Kitajcev po svetu med domačo karanteno. A ima Trumpova odločitev tudi osebno noto: dolgo je sam hvalil Peking v upanju, da se bo ta uklonil njegovemu trgovinskemu diktatu.
Za Trumpa sporni generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Foto Pool New Reuters
Za Trumpa sporni generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Foto Pool New Reuters
Namesto tega je dobil največjo zdravstveno krizo po španski gripi s konca prve svetovne vojne in veliko pomanjkanje najnujnejših zdravstvenih pripomočkov, ki so jih ameriški proizvajalci izdelovali na Kitajskem. To je še spodbudilo odločitev za vrnitev industrije na domača tla, a tudi vrhovni ameriški gospodarski nacionalist ve, da za vse draga ameriška delovna sila ni konkurenčna. Pri tem mu lahko pomaga predvsem Mehika. Samo zvezna država Michigan z avtomobilsko in drugo industrijo v to državo izvozi za deset milijard dolarjev na leto, v mehiških proizvodih je tudi veliko več ameriškega dela in znanja kot v kitajskih.
Vračanje industrije
Trump je pritiskal tudi na sopodpisnici sporazuma, ki so ga iz prejšnje Nafte spremenili v USMCA, in morda strah pred virusom ni edini vzrok, da se slavja ni udeležil kanadski premier Justin Trudeau. Ameriški republikanski prvak namreč pritiska še naprej in je Kanadi zaradi prevelikega izvoza aluminija nedavno zagrozil z vrnitvijo 25-odstotnih carin. V Beli hiši verjamejo, da bodo z novim sporazumom, ki je začel veljati 1. julija, lažje vplivali na uvoz in delovno zakonodajo partnerskih držav.
Kljub novim sporom tudi menijo, da bo sporazum pospešil gospodarsko okrevanje vseh. Zaradi pandemije ameriški gospodarstveniki doma in v Kanadi pričakujejo od 6- do 8-odstotno znižanje bruto domačega proizvoda ter do 10-odstotno v Mehiki, ki je bolj od drugih odvisna od turizma, tuje proizvodnje in nafte. Desničarski ameriški predsednik in levičarski mehiški sta skupaj že premagovala aprilsko naftno krizo, zdaj naj bi zagnala še vseameriški gospodarski stroj in zaposlovanje.
Ameriški poznavalci vidijo ovire v različnih nazorih, saj se mehiški predsednik ne strinja s številnimi gospodarskimi prepričanji ameriškega kolega. V ZDA celo domnevajo, da vodi mehiško gospodarstvo kot »caudillo« avtoritativnega sloga, namesto da bi z odpiranjem spodbudil podjetnost svojih državljanov. Zaradi tega se je rast zmanjšala še pred covidom-19, domači in tuji kapital pa umaknil iz države.
Ameriški predsednik Donald Trump bo zaradi gradnje 322 kilometrov zidu na meji med ZDA in Mehiko. Foto Saul Loeb/AFP
Trump upa, da bo López Obrador sprejel tesnejše sodelovanje, saj lahko Američani močno pomagajo južni sosedi že pri razvoju naftne industrije, upajo tudi na prodajo svojega zemeljskega plina. Mehiki je hvaležen tudi zaradi nadzora nad priseljevanjem iz drugih južnoameriških držav, zaradi česar je lahko prebrodil lansko migrantsko krizo. Četudi morda ne bo vse šlo gladko, so zanj panameriške težave še vedno veliko manjše od tistih, ki jih vidi s Kitajsko. Republikanski prvak je obtožil Peking velikopotezne gospodarske kraje s pomočjo ukazanega prenosa znanja na tuja podjetja, valutnimi manipulacijami in drugim.
Ameriška vojska v dokaz odločenosti, da bo varovala svetovne pomorske poti in celotno območje v Južnokitajskem morju, izvaja manevre z letalonosilkama, Trumpov vodja kabineta Mark Meadows pa je napovedal vrsto predsedniških izvršilnih ukazov za »resetiranje ravnotežja«. Ne da bi natančneje pojasnil, je omenil migracijo, proizvodnjo, delovna mesta in odnose s Kitajsko.
