Tudi Nemčijo skrbi slaba vojaška pripravljenost

Nemški vojski primanjkuje nadomestnih delov, modernega orožja in novih tehnologij.
Fotografija: Seznam težav nemške vojske je dolg. Od 244 tankov Leopard 2 
je lani delovalo le 105. FOTO: Reuters FOTO: Reuters/Reuters
Odpri galerijo
Seznam težav nemške vojske je dolg. Od 244 tankov Leopard 2 
je lani delovalo le 105. FOTO: Reuters FOTO: Reuters/Reuters

Berlin – Nemški piloti vojaških helikopterjev zaradi premalo ur letenja izgubljajo licence, vojaškim letalom primanjkuje rezervnih delov, deluje le polovica tankov, pri čemer so njihovo število po koncu hladne vojne dobesedno zdesetkali. Po medijskih poročilih obrambna ministrica Ursula von der Leyen zdaj pripravlja korenite spremembe.

Seznam težav nekoč mogočnega Bundeswehra je dolg. Od 128 vojaških letal eurofighter je bilo lani v povprečju pripravljenih na izvajanje nalog le 39, je v začetku leta obrambno ministrstvo poročalo pristojnemu parlamentarnemu odboru. Še več: od 93 tornadov je lani delovalo le 26, od 72 helikopterjev CH 53 šestnajst, od petnajstih transportnih letal airbus A400M tri, od trinajstih fregat pet, od 244 tankov Leopard 2 le 105 in uporabljali so lahko eno podmornico razreda 212 A. V primerjavi z zadnjim obdobjem hladne vojne je položaj še resnejši, saj je imela tedaj Zahodna Nemčija samo tankov več tisoč, danes pa se tudi v tej državi mnogi bojijo vračanja nevarnih časov.

Na slabši mednarodni položaj po izbruhu ukrajinske krize so opozorili v dokumentu ministrstva za obrambo, pa tudi na izrabljenost nemških oborožitvenih sistemov zaradi številnih posredovanj v tujini. »Rezultat je večja uporaba skoraj vseh oborožitvenih sistemov v primerjavi s prejšnjimi poročili,« so po poročanju časopisa Süddeutsche Zeitung prepričani na nemškem obrambnem ministrstvu. Pišejo o dolgoletnem varčevanju in zastarelosti nekaterih sistemov.

Nemčijo je pozval k povečanju sredstev za vojsko tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je sit nesorazmernega finančnega bremena svoje države za vojaško zvezo Nato. A bo osrednja evropska država po dosedanjih izračunih še naprej precej oddaljena od 2 odstotkov BDP, o katerih so se za desetletje po letu 2014 dogovorili na vrhu Nata v Walesu: medtem ko ZDA za vojsko namenjajo 3,3 odstotka, bo Nemčija po sedanjih načrtih še leta 2021 le 1,25 odstotka. Ob rekordnih davčnih prihodkih nemške vlade v Trumpovem Washingtonu nimajo razumevanja za takšne številke.
 

Reforma skozi zadnja vrata


To poročilo o katastrofalnem položaju nemške vojske ni bilo prvo in tudi parlamentarni pooblaščenec Hans-Peter Bartels je poudaril, da vojska ni dovolj pripravljena na morebitno posredovanje. »Bundeswehr je v dolgem obdobju krčenja živel od substance in je zdaj izčrpan,« je ocenil za časopis Augsburger Allgemeine. Socialdemokrat Bartels je član stranke, ki ni najbolj navdušena nad povečevanjem obrambnega proračuna, doslej pa je tudi krščanskodemokratska obrambna ministrica Ursula von der Leyen zagotavljala, da se položaj postopno izboljšuje, ter pozivala k potrpežljivosti. Toda po zagotovitvi še enega mandata sama bije plat zvona.

Od finančnega ministra Olafa Scholza zahteva opazno povečanje sredstev za obrambo, opozicija pa jo obtožuje, da skozi zadnja vrata vodi reformo nemške vojske. Če bo ministrica dosegla svoje, se bo ta enako kot posredovanju v tujini posvečala obrambi države in vojaške zveze Nato, ponovno bodo zgradili izgubljene strukture.

Osrednja nasprotnica hladne vojne v Evropi se je po padcu ­berlinskega zidu navdušeno oprijela mirovnih dividend popuščanja napetosti ter se z omejenimi kapacitetami v minulih letih osredotočala na mirovno posredovanje v tujini. Začelo se je s posredovanjem na Balkanu in sledilo z Afganistanom ter Afriko, potem ko je nekdanji socialdemokratski obrambni minister Peter Strück izjavil, da varnost Nemčije branijo tudi pod Hindukušem. Krščanskosocialni Karl-Theodor zu Guttenberg je končal splošno vojaško obveznost, vse bolj so varčevali tudi drugi obrambni ministri, zdaj pa socialdemokrat Bartels verjame, da po aneksiji Krima to ni več le posredovanje v tujini, ampak tudi kolektivna obramba in varnost Natovih partnerjev v vzhodni Evropi. »To pomeni, da mora biti Bundes­wehr pripravljen v celoti in danes to ni.« Primanjkuje nadomestnih delov, modernega orožja in novih tehnologij, zato je socialdemokratski politik zahteval povečanje ­sredstev za vojsko.
 

Močna vojska je pomembna


Javno razpravo so zahtevali tudi zeleni, ki predvidevajo zelo velike­ spremembe nemške vojske v prihodnjem desetletju, toda »realpolitični« komentatorji so opozorili na lekcije iz hladne vojne in drugih napetih zgodovinskih obdobij, ki kažejo, da je močna domača vojska pomembno sredstvo zadrževanja nasprotnikov. Ni pričakovati niti konca očitkov zaveznikov, saj je še pred sedanjim predsednikom Donaldom Trumpom na premajhen­ nemški vojaški proračun opozarjal demokrat Barack Obama, diplomatsko posredovanje kanclerke Angele Merkel v Ukrajini pa je zamrznilo tamkajšnjo krizo.

Berlin je leta 2015 pretresel še kibernetski napad na računalniški sistem bundestaga, ki ga pripisujejo kibernetskim oddelkom ruske vojske, in tudi v dokumentu obrambnega ministrstva, ki ga je navajal münchenski časopis, so posvarili pred tovrstnimi napadi. »Potencialni napadalci namensko in pogosto prikrito uporabljajo hibridne metode, kot so subverzije, dezinformacije, propaganda in napadi iz kibernetskega prostora, ter s tem napadajo tudi odprtost in svobodoljubnost nemške družbe.«

Komentarji: