Tudi novinarje ubijajo, mar ne?
Mednarodne organizacije ugotavljajo, da se svoboda tiska globalno krči.
Odpri galerijo
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo ubitih osem novinarjev. FOTO: AFP
V komiteju za zaščito novinarjev (Committee to Protect Journalists – CPJ) ugotavljajo, da je novinarska svoboda – in svoboda medijev – trideset let po sprejetju prelomne windhoeške deklaracije ogrožena, obenem pa omejevanje svobode tiska ogroža tudi demokratične institucije po vsem svetu, kar krepi avtoritarne režime. Tudi v Evropski uniji.
Po podatkih nevladne organizacije Novinarji brez meja (RSF – Reporters sans frontières) je bilo novinarsko delo v letu 2020 delno ali v celoti onemogočeno v kar 73 odstotkih izmed 180 držav, ki jih organizacija spremlja. Novinarji brez meja sicer vsako leto objavijo indeks svobode medijev – tokratni rezultati so najslabši po letu 2013. Le dvanajst izmed ocenjenih 180 držav ima po raziskavi RSF »spoštovanja vredno okolje svobode tiska«.
Lani se je po podatkih RSF podvojilo število smrtnih žrtev med novinarji: leta 2020 je bilo po svetu ubitih 50 novinarjev, v letošnjem letu že osem – nazadnje pred tednom dni v Burkini Faso, kjer so pripadniki islamistične milice, ki se je na meji z Beninom ukvarjala tudi z divjim lovom, ubili španska novinarja Davida Beriáina in Roberta Fraileja.
V letu 2020 je bilo zaprtih – prav tako rekordnih – 274 novinarjev. Po mnenju mednarodnih novinarskih organizacij je to povezano z dejstvom, da so vlade marsikod po svetu pandemijo novega koronavirusa poskušale izkoristiti za obračun s svobodnimi mediji. To velja tudi za nekatere demokratične države. V samo prvih treh mesecih letošnjega leta so bili po podatkih RSF zaprti že 303 novinarji.
»Vse prevečkrat umori novinarjev ostajajo nekaznovani,« je dan po grozljivem umoru Beriáina in Fraileja v Burkini Faso dejala koordinatorica programov CPJ v Afriki Angela Quinital. Kot je dodala, morajo oblasti zagotoviti, da se to v omenjenem primeru ne bo zgodilo. »Oblasti morajo takoj poiskati napadalce in načrtovalce tega umora,« je bila jasna. Toda umori novinarjev ostajajo nekaznovani tudi v Evropski uniji.
Pred štirimi leti so na Malti zverinsko ubili preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia. Njeni morilci še niso bili kaznovani. Pred tremi leti so na Slovaškem ubili preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegovo zaročenko Martino Kušnírovo. Za njun umor so obsodili bivšega vojaka, a domnevnega naročnika Mariána Kočnerja so na sodišču oprostili.
Pred mesecem dni so v Atenah pred njegovim domom ustrelili Jorgosa Karaivasa, preiskovalnega novinarja televizijske mreže Star TV. »Stanje vzbuja skrb,« meni Pavol Szalai, ki v RSF vodi oddelek za EU in Balkan. »Evropa ostaja najbolj varen kraj za novinarje, toda pritiski na svobodo tiska – in tveganja – se povečujejo,« dodaja.
Po podatkih CPJ je bilo sicer od leta 1992 do danes zaradi opravljanja svojega dela ubitih več kot 1400 novinarjev, pri dodatnih 560 umorih motiv ni bil dokazan. Največ novinarjev – ključna je bila vojna v Siriji – je bilo sicer ubitih leta 2012. Čeprav je do lani število ubitih novinarjev rahlo upadalo, iz Komiteja za zaščito novinarjev, ki deluje v okviru Evropske unije, opozarjajo, da novinarji pogosteje umirajo tam, kjer ni vojn.
Leta 2016, denimo, se je 42 odstotkov umorov novinarjev zgodilo na območjih, kjer ni bilo vojne, lani že 68 odstotkov! Poleg tega je bilo ob koncu lanskega leta zaprtih 274 novinarjev, kar 65 pa jih je bilo pogrešanih (vir: CPJ).
V RSF so jasni: globalna medijska svoboda nazaduje. Številne vlade so pandemijo izkoristile tudi za omejitev dostopa do informacij. »Ko so ogroženi novinarji, so ogrožene tudi informacije. In to močno vpliva na življenje ljudi,« pravi Anna Nelson iz Novinarjev brez meja. »Zaupanja vredno novinarstvo je edino zares delujoče cepivo proti dezinformacijam,« dodaja.
Na vrhu lestvice svobode medijev sicer še vedno ostaja Norveška (že peto leto zapored) v družbi preostalih skandinavskih držav. Visoko je tudi Kostarika. Zadnje, 180. mesto je Severna Koreja letos prepustila Eritreji. Slovenija, kjer vlada – predvsem njen predsednik – odkrito obračunava z mediji, je lani nazadovala štiri mesta in padla na 36. mesto. V vsaki demokratični družbi bi morali zvoniti že vsi alarmi.
Po podatkih nevladne organizacije Novinarji brez meja (RSF – Reporters sans frontières) je bilo novinarsko delo v letu 2020 delno ali v celoti onemogočeno v kar 73 odstotkih izmed 180 držav, ki jih organizacija spremlja. Novinarji brez meja sicer vsako leto objavijo indeks svobode medijev – tokratni rezultati so najslabši po letu 2013. Le dvanajst izmed ocenjenih 180 držav ima po raziskavi RSF »spoštovanja vredno okolje svobode tiska«.
Lani se je po podatkih RSF podvojilo število smrtnih žrtev med novinarji: leta 2020 je bilo po svetu ubitih 50 novinarjev, v letošnjem letu že osem – nazadnje pred tednom dni v Burkini Faso, kjer so pripadniki islamistične milice, ki se je na meji z Beninom ukvarjala tudi z divjim lovom, ubili španska novinarja Davida Beriáina in Roberta Fraileja.
V letu 2020 je bilo zaprtih – prav tako rekordnih – 274 novinarjev. Po mnenju mednarodnih novinarskih organizacij je to povezano z dejstvom, da so vlade marsikod po svetu pandemijo novega koronavirusa poskušale izkoristiti za obračun s svobodnimi mediji. To velja tudi za nekatere demokratične države. V samo prvih treh mesecih letošnjega leta so bili po podatkih RSF zaprti že 303 novinarji.
Umori ostajajo nekaznovani
»Vse prevečkrat umori novinarjev ostajajo nekaznovani,« je dan po grozljivem umoru Beriáina in Fraileja v Burkini Faso dejala koordinatorica programov CPJ v Afriki Angela Quinital. Kot je dodala, morajo oblasti zagotoviti, da se to v omenjenem primeru ne bo zgodilo. »Oblasti morajo takoj poiskati napadalce in načrtovalce tega umora,« je bila jasna. Toda umori novinarjev ostajajo nekaznovani tudi v Evropski uniji.
Pred štirimi leti so na Malti zverinsko ubili preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia. Njeni morilci še niso bili kaznovani. Pred tremi leti so na Slovaškem ubili preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegovo zaročenko Martino Kušnírovo. Za njun umor so obsodili bivšega vojaka, a domnevnega naročnika Mariána Kočnerja so na sodišču oprostili.
Pred mesecem dni so v Atenah pred njegovim domom ustrelili Jorgosa Karaivasa, preiskovalnega novinarja televizijske mreže Star TV. »Stanje vzbuja skrb,« meni Pavol Szalai, ki v RSF vodi oddelek za EU in Balkan. »Evropa ostaja najbolj varen kraj za novinarje, toda pritiski na svobodo tiska – in tveganja – se povečujejo,« dodaja.
Na vrhu lestvice svobode medijev sicer še vedno ostaja Norveška (že peto leto zapored) v družbi preostalih skandinavskih držav. Foto Zx
Pandemija priročen razlog za obračun z mediji
Po podatkih CPJ je bilo sicer od leta 1992 do danes zaradi opravljanja svojega dela ubitih več kot 1400 novinarjev, pri dodatnih 560 umorih motiv ni bil dokazan. Največ novinarjev – ključna je bila vojna v Siriji – je bilo sicer ubitih leta 2012. Čeprav je do lani število ubitih novinarjev rahlo upadalo, iz Komiteja za zaščito novinarjev, ki deluje v okviru Evropske unije, opozarjajo, da novinarji pogosteje umirajo tam, kjer ni vojn.
Leta 2016, denimo, se je 42 odstotkov umorov novinarjev zgodilo na območjih, kjer ni bilo vojne, lani že 68 odstotkov! Poleg tega je bilo ob koncu lanskega leta zaprtih 274 novinarjev, kar 65 pa jih je bilo pogrešanih (vir: CPJ).
V RSF so jasni: globalna medijska svoboda nazaduje. Številne vlade so pandemijo izkoristile tudi za omejitev dostopa do informacij. »Ko so ogroženi novinarji, so ogrožene tudi informacije. In to močno vpliva na življenje ljudi,« pravi Anna Nelson iz Novinarjev brez meja. »Zaupanja vredno novinarstvo je edino zares delujoče cepivo proti dezinformacijam,« dodaja.
Na vrhu lestvice svobode medijev sicer še vedno ostaja Norveška (že peto leto zapored) v družbi preostalih skandinavskih držav. Visoko je tudi Kostarika. Zadnje, 180. mesto je Severna Koreja letos prepustila Eritreji. Slovenija, kjer vlada – predvsem njen predsednik – odkrito obračunava z mediji, je lani nazadovala štiri mesta in padla na 36. mesto. V vsaki demokratični družbi bi morali zvoniti že vsi alarmi.
