Usodni pomorski pozdrav kapitana Schettina (FOTO)
Mineva sedma obletnica velike nesreče, ki ni ustavila priljubljenosti križarjenj.
Odpri galerijo
Mineva sedem let od tragične nesreče. FOTO: Reuters
Na današnji dan pred sedmimi leti, nekaj pred 22. uro, je orjaška križarka Costa Concordia trčila ob podvodne čeri Le Scole pred otokom Giglio v Tirenskem morju. Med »pomorskim pozdravom« prebivalcem otoka je kapitan Francesco Schettino, ki je napačno ocenil globino morja, zapeljal ladjo preblizu obale. Medtem ko je več kot 3000 potnikov mirno večerjalo, je 140-tonska skala v dolžini 54 metrov razparala trup plovila.
Kmalu zatem je nesrečna križarka izgubila manevrske sposobnosti. Tok jo je odnesel do vhoda pristanišča, kjer je nasedla in se prevrnila na bok le nekaj metrov od obale. Niti kos železa ni ostal v spomin na 32 žrtev, saj so italijanske pristojne službe julija 2017 ladjo v Genovi razstavile in razrezale zadnje ostanke razbitine.
Kljub temu bo ta spektakularni brodolom še dolgo na vrhu seznama znamenitih ladijskih nesreč, prizor napol potopljene orjakinje ob otoku lilij pa bo za vselej ostal v spominu preživelim potnikom, posadki in svojcem žrtev.
Reševanje nasedle križarke, o kateri se je ob splavitvi pokazalo, da se ni rodila pod srečno zvezdo, saj na njenem premcu niso razbili steklenice penine, kot je v navadi, je bilo najzahtevnejša operacija v zgodovini pomorstva. Concordio so septembra 2013 dvignili s čeri. Dvesto devetdeset metrov dolgo in 114.500 ton težko ladjo, ki je bila pod vodo kar 20 mesecev, so morali popraviti, preden so jo lahko dvignili iz globin in odvlekli.
Projekt izvleka ladje je stal okoli 2 milijardi evrov, kar je več kot trikratna vrednost križarke. Sreča v nesreči je bila, da iz nje ni steklo skoraj 2200 ton goriva in 180 ton maziv, ki bi lahko povzročila obsežno okoljevarstveno katastrofo v enem izmed večjih morskih rezervatov v Evropi. Po končani operaciji so plovilo kot zapuščeno ladjo duhov odvlekli v razrez v Genovo.
Nesreča, ki se je zgodila na pomenljiv datum, v petek, 13. januarja 2012, le tri mesece pred stoto obletnico potopitve čezoceanke Titanik, je bila zametek številnih sprememb v pomorski industriji, vendar ključne pomanjkljivosti velikih križark, zaradi katerih se bo morda nekega dne pripetila še kakšna nesreča, niso bile odpravljene.
Sodobne čezoceanke so čedalje večje, industrija pa od njihovih projektantov zahteva, naj jih opremijo s čim manjšimi ugrezi, da lahko dostopijo do še več pristanišč. Tudi čedalje višje so: potreba po luksuznih hotelih, restavracijah in kazinojih je nekatere spremenila v plavajoče stolpnice. Pred izgubo vzgona jih varujejo zajetna širina ladijskega trupa in računalniški sistemi.
Zaradi brodoloma Coste Concordie je Costa Crociera prepovedala svojim plovilom izvajanje pomorskega pozdrava, mednarodno združenje križark Clia pa uvedlo obvezne varnostne vaje potnikov pred izplutjem. Morda je nesreča še najbolj vplivala na miselnost potnikov, saj oficirji na krovu križark danes poročajo, da so gostje bolj dovzetni za varnostne napotke in se raje udeležujejo varnostnih vaj pred izplutjem.
Costa Concordia je dokazala, da včasih tudi najsodobnejša tehnologija in varnostni ukrepi niso dovolj za preprečitev katastrofe. Ladja, ki je nasedla na čeri le nekaj petdeset metrov od obale, ni spustila vseh rešilnih čolnov, saj se je prevrnila na bok, potniki pa so plezali kar čez trup ladje proti morju. Poleg človeških napak je morda Costa Concordia simbol vseh brodolomov, ki nam vedno znova dokažejo nemogoč boj človeka z morjem.
Čeprav je podjetje nesrečo drago plačalo, ga ni spravila na kolena. Število potnikov se je menda od takrat povečalo, Costa Concordia pa je dala zgraditi še večje in razkošnejše ladje, ki lahko sprejmejo več kot 6000 ljudi. Prav takšne ladje so že večkrat obiskale koprsko pristanišče. Kljub visokim tožbam, ki so jih napovedale nekatere newyorške odvetniške pisarne, jo je podjetje odneslo skoraj brez kazni. Po nekaterih virih so bili potnikom in posadki ponujeni odškodninski paketi v višini okoli 11.000 evrov na osebo.
Drugače je s kapitanom, ki ga je sodišče obsodilo na 16-letno zaporno kazen zaradi uboja iz malomarnosti. Trenutno jo prestaja v Rimu. Poleg njega je sodišče obsodilo še pet zaposlenih na ladji. Francesco Schettino je tudi prekršil zlato mornarsko pravilo, da kapitan zapusti ladjo zadnji.
Kmalu zatem je nesrečna križarka izgubila manevrske sposobnosti. Tok jo je odnesel do vhoda pristanišča, kjer je nasedla in se prevrnila na bok le nekaj metrov od obale. Niti kos železa ni ostal v spomin na 32 žrtev, saj so italijanske pristojne službe julija 2017 ladjo v Genovi razstavile in razrezale zadnje ostanke razbitine.
Kljub temu bo ta spektakularni brodolom še dolgo na vrhu seznama znamenitih ladijskih nesreč, prizor napol potopljene orjakinje ob otoku lilij pa bo za vselej ostal v spominu preživelim potnikom, posadki in svojcem žrtev.
Operacija Concordia
Reševanje nasedle križarke, o kateri se je ob splavitvi pokazalo, da se ni rodila pod srečno zvezdo, saj na njenem premcu niso razbili steklenice penine, kot je v navadi, je bilo najzahtevnejša operacija v zgodovini pomorstva. Concordio so septembra 2013 dvignili s čeri. Dvesto devetdeset metrov dolgo in 114.500 ton težko ladjo, ki je bila pod vodo kar 20 mesecev, so morali popraviti, preden so jo lahko dvignili iz globin in odvlekli.
Projekt izvleka ladje je stal okoli 2 milijardi evrov, kar je več kot trikratna vrednost križarke. Sreča v nesreči je bila, da iz nje ni steklo skoraj 2200 ton goriva in 180 ton maziv, ki bi lahko povzročila obsežno okoljevarstveno katastrofo v enem izmed večjih morskih rezervatov v Evropi. Po končani operaciji so plovilo kot zapuščeno ladjo duhov odvlekli v razrez v Genovo.
Nesreča, ki se je zgodila na pomenljiv datum, v petek, 13. januarja 2012, le tri mesece pred stoto obletnico potopitve čezoceanke Titanik, je bila zametek številnih sprememb v pomorski industriji, vendar ključne pomanjkljivosti velikih križark, zaradi katerih se bo morda nekega dne pripetila še kakšna nesreča, niso bile odpravljene.
V Italiji je priljubljen manever velikih ladij, da se približajo obali, kolikor je mogoče. FOTO: Reuters
Sodobne čezoceanke so čedalje večje, industrija pa od njihovih projektantov zahteva, naj jih opremijo s čim manjšimi ugrezi, da lahko dostopijo do še več pristanišč. Tudi čedalje višje so: potreba po luksuznih hotelih, restavracijah in kazinojih je nekatere spremenila v plavajoče stolpnice. Pred izgubo vzgona jih varujejo zajetna širina ladijskega trupa in računalniški sistemi.
Zaradi brodoloma Coste Concordie je Costa Crociera prepovedala svojim plovilom izvajanje pomorskega pozdrava, mednarodno združenje križark Clia pa uvedlo obvezne varnostne vaje potnikov pred izplutjem. Morda je nesreča še najbolj vplivala na miselnost potnikov, saj oficirji na krovu križark danes poročajo, da so gostje bolj dovzetni za varnostne napotke in se raje udeležujejo varnostnih vaj pred izplutjem.
Boj človeka z morjem
Costa Concordia je dokazala, da včasih tudi najsodobnejša tehnologija in varnostni ukrepi niso dovolj za preprečitev katastrofe. Ladja, ki je nasedla na čeri le nekaj petdeset metrov od obale, ni spustila vseh rešilnih čolnov, saj se je prevrnila na bok, potniki pa so plezali kar čez trup ladje proti morju. Poleg človeških napak je morda Costa Concordia simbol vseh brodolomov, ki nam vedno znova dokažejo nemogoč boj človeka z morjem.
Francesco Schettino, kapitan, ki NI zadnji zapustil ladje. FOTO: Reuters
Čeprav je podjetje nesrečo drago plačalo, ga ni spravila na kolena. Število potnikov se je menda od takrat povečalo, Costa Concordia pa je dala zgraditi še večje in razkošnejše ladje, ki lahko sprejmejo več kot 6000 ljudi. Prav takšne ladje so že večkrat obiskale koprsko pristanišče. Kljub visokim tožbam, ki so jih napovedale nekatere newyorške odvetniške pisarne, jo je podjetje odneslo skoraj brez kazni. Po nekaterih virih so bili potnikom in posadki ponujeni odškodninski paketi v višini okoli 11.000 evrov na osebo.
Drugače je s kapitanom, ki ga je sodišče obsodilo na 16-letno zaporno kazen zaradi uboja iz malomarnosti. Trenutno jo prestaja v Rimu. Poleg njega je sodišče obsodilo še pet zaposlenih na ladji. Francesco Schettino je tudi prekršil zlato mornarsko pravilo, da kapitan zapusti ladjo zadnji.
