Utopična prihodnost in beg v preteklost

»Veliko ljudi se najraje spominja prve ljubezni, zame pa je bilo vedno najpomembnejše prvo sovraštvo. Resda je to morda sporna energija zasvojenca, vendar daje človeku moč, da se zjutraj spravi iz postelje in zagnano vrže na delo.« Misel britanskega pisatelja in esejista Christopherja Hitchensa, ki je večino opusa namenil antiteističnim spisom, se zdi danes v svetu prevladujoča. V javnem diskurzu sovraštvo že dolgo ni bilo tako dominantno in vseobsegajoče. Sovraštvo je praviloma opredeljeno kot preostanek nekdaj nujnega mehanizma preživetja, v sodobnih manifestacijah naj bi šlo za notranje ali zunanje pogojene manipulacije s strahovi. Nekateri, kot britanski psihoterapevt Adam Phillips, zagovarjajo stališče, da je treba sovraštvo obravnavati brez sentimentalnosti, kot sestavni del ...