V tekmi za Pantovčak najbrž tesen izid

Čeprav ima Zoran Milanović v javnomnenjskih raziskavah prednost pred Kolindo Grabar-Kitarović, je izid nedeljskih predsedniških volitev na Hrvaškem negotov. Po relativni zmagi v prvem krogu so njegove možnosti v tekmi za Pantovčak s sedanjo predsednico izenačene.

V prid Grabar-Kitarovićeve je dejstvo, da je na Hrvaškem občutno več volivcev desnice. Ta vključuje nezanemarljive glasove iz hrvaške diaspore in Hrvatov iz BiH, ki so tradicionalno naklonjeni HDZ. Sedanja predsednica lahko v tekmi za nov petletni mandat na Pantovčaku delno računa tudi na disciplinirani volilni stroj HDZ. Brez podpore HDZ Grabar-Kitarovićeva ne bi imela možnosti za zmago, zagata pa je v tem, da vse več članov in volivcev HDZ ne mara prvaka stranke in premierja Andreja Plenkovića. To se bo odrazilo tudi na predsedniških volitvah.

Koketiranje s skrajno desnico

Postavlja se vprašanje, kako se bodo odzvali na pritisk HDZ člani stranke, ki so v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata Miroslava Škora. Ta je svojim volivcem sporočil, da bo na volilnem lističu dopisal "moj narod" kot številko tri in obkrožil "tretjega kandidata". Grabar-Kitarovićeva tudi ne more računati na glasove levice in sredine, ki jih je dobila pred petimi leti, kljub njenim prizadevanjem med vodenjem države, da bi bila sprejemljiva tako za fašiste kot za antifašiste.

Zato koketira s skrajno desnico. Na svojem kanalu Kolinda TV na portalu youtube je tako objavila video posnetek, v katerem ji podporo izraža ameriška državljanka Julienne Bušić, ki je leta 1976 s pokojnim soprogom Zvonkom Bušićem in še tremi hrvaškimi državljani sodelovala pri ugrabitvi ameriškega potniškega letala. Na hrvaški desnici častijo zakonca Bušić, ki sta bila v ZDA leta 1977 obsojena na dosmrtno ječo, in ostale člane skupine kot borce za hrvaško svobodo in neodvisnost. Grabar-Kitarovićevo je na svojem Facebooku podprl tudi protislovni hrvaški pevec Marko Perković Thompson, ki v svojih pesmih uporablja ustaška gesla.

Uravnovešenost namesto bahavosti

Kljub splošnemu vtisu, da je Milanović že zmagal, ni še nič odločeno. Kandidat SDP in 12 levosredinskih in sredinskih strank mora pridobiti vse svoje volivce. S poskusi približevanja desnici, katerih glasov ni dobil, je doslej le izgubljal v svoji volilni bazi. Čeprav pred prvim krogom ni veljal za favorita, temveč se je postavljalo vprašanje, ali se bo uvrstil v drugi krog, je bolj verjeten tesen izid kot prepričljiva zmaga. Na roko mu gredo številni verbalni spodrsljaji Grabar-Kitarovićeve, ki so naleteli na posmeh.



Na zadnjem televizijskem soočenju je pokazal več kompetenc za predsedniško funkcijo, ker je vedel veliko več o temah debate kot njegova tekmica. Milanoviću je tudi uspelo, da ni postal žrtev svojih impulzivnih izjav, ki so ga zaznamovale v preteklosti. Namesto običajne bahavosti in agresivnosti je bil njegov nastop uravnovešen.

Arbitraža je za oba kompromitirana

Skupno predsedniškima kandidatoma je bilo, da sta zanemarila konkretne vizije in projekte za prihodnost Hrvaške. Kot vse kaže, novi hrvaški šef države tudi še ne bo končal obdobja zgodovinskih in ideoloških delitev ter idealiziranja mračne preteklosti, ki povročajo napetosti med Hrvati.

V odnosih do sosedov imata oba kandidata podobna stališča. Srbija je potencialna nevarnost. V BiH podpirata oblikovanje tretje hrvaške entitete in izpostavljata nevarnost njene islamizacije. Glede rešitve spora o meji s Slovenijo je tako za Milanovića kot za Grabar-Kitarovičevo arbitraža kompromitirana. Sedanja predsednica je očitala bivšemu premierju, da je njegova zasluga tudi žica z rezili na hrvaških mejah s Slovenijo in Madžarsko. Po mnenju Milanovića ima Hrvaška dobre odnose zgolj z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, z vsemi ostalimi sosedami pa so slabi. Napovedal je dvig odnosov s Slovenijo na veliko višjo raven.

Po mnenju nekaterih analitikov je Milanović boljša opcija za Slovenijo, ki jo je pred dnevi izpostavil kot najbližjo hrvaško politično zaveznico v EU in najbolj sprejemljivo strateško partnerico. Drugi so spomnili, da je Milanović javno priznal, da je kot premier naročil tedanjem šefu varnostno obveščevalne agencije (SOA) Draganu Lozančiću, naj kompromitira arbitražni proces.