V Turingiji slavila Levica, AfD več kot podvojila rezultat
Po slabem rezultatu SPD in Zelenih bo sestavljanje vlade izjemno zahtevno.
Odpri galerijo
Stranka Levica je v Turingiji uspela še razhlo izboljšati svoj rezultat in prepričati 30 odstotkov volivcev. Foto Reuters
Frankfurt - V Turingiji je po pričakovanjih s 30 odstotki glasov slavila Levica, z dosedanjim predsednikom deželne vlade Bodom Ramelowom, na drugo mesto se je po vzporednih volitvah zavihtela Alternativa za Nemčijo (AfD) s 23 odstotki, na tretje pa Krščansko-demokratska unija (CDU) z 22 odstotki glasov. Ker obstoječa koalicija ni zbrala večine glasov, se obeta težko sestavljanje koalicije.
Že javnomnenjske ankete so dajale slutiti, da rdeče-rdeče-zelena koalicija ne bo uspela prepričati dovolj volivcev, da bi lahko še naprej vladala. Ramelow bi lahko še naprej poskušal vladati z manjšinsko vlado. Da bi vlado lahko skušali sestaviti CDU, SPD, liberalna FDP in Zeleni, kar je že predlagal nosilec liste CDU Mike Mohring, je prav tako možno, vendar bi tudi to znova bila le manjšinska vlada. V Turingiji bodo tako morali biti zelo iznajdljivi in prilagodljivi, če bodo želeli oblikovati koalicijo proti AfD. Kakršna koli koalicija, v kateri bi bila AfD, je namreč izključena, saj si nobena stranka ne želi sodelovati v vladi s to skrajno desno stranko.
Volilno kampanjo so zaznamovala močna polarizacija; na eni strani Levica, na drugi AfD, pa tudi številne grožnje s smrtjo politikom. Vodilni kandidat AfD Bjorn Hocke je že med volilno kampanjo napovedal, da se bo ob dobrem rezultatu potegoval za vodenje stranke na zvezni ravni. Za to ima po doseženem rezultatu, ki je več kot dvakrat višji kot pred petimi leti, v rokah močne karte. Zeleni niso uspeli doseči preboja, predvsem zato, ker si v Turingiji ne želijo več novih vetrnih elektrarn, ki jih prej kot okolju prijazen način pridobivanja električne energije, vidijo kot nakazo v okolju. Tudi sicer stranka Zeleni v vzhodnonemških deželah ni priljubljena. Volivce na vzhodu bolj kot okoljske teme skrbijo migranti, ekonomsko-socialni zaostanek za zahodnonemškimi deželami in izseljevanje prebivalstva.
Mohring, ki se je še v začetku leta boril s rakom, kar je tudi delil z javnostjo, je stranko uspel pripeljati le na tretje mesto, CDU,ki je do prejšnjih volitev trdno vladala Turingiji, pa je zabeležila svoj daleč najslabši rezultat v tej zvezni deželi. Podobno kot SPD, tako tudi CDU izgublja podporo med volivci na vzhodu. SPD je uspela prepričati le še 8 odstotka volivcev, kar je izjemno slab rezultat. Liberalna FDP je osvojila 5,5 odstotka glasov. To so bile letošnje zadnje deležne volitve v Nemčiji in pričakovati je, da bodo rezultati tudi tema za november napovedane ocene dela koalicije CDU-SPD na zvezni ravni.
SPD v soboto še ni uspela izvoliti novega vodstva. V drugem krogu volitev se bosta pomerila Olaf Scholz in Klara Geywitz ter Norbert Walter-Borjans in Saskia Esken.
Že javnomnenjske ankete so dajale slutiti, da rdeče-rdeče-zelena koalicija ne bo uspela prepričati dovolj volivcev, da bi lahko še naprej vladala. Ramelow bi lahko še naprej poskušal vladati z manjšinsko vlado. Da bi vlado lahko skušali sestaviti CDU, SPD, liberalna FDP in Zeleni, kar je že predlagal nosilec liste CDU Mike Mohring, je prav tako možno, vendar bi tudi to znova bila le manjšinska vlada. V Turingiji bodo tako morali biti zelo iznajdljivi in prilagodljivi, če bodo želeli oblikovati koalicijo proti AfD. Kakršna koli koalicija, v kateri bi bila AfD, je namreč izključena, saj si nobena stranka ne želi sodelovati v vladi s to skrajno desno stranko.
Preberite še:
Grožnje zaznamovale volilno kampanjo
Grožnje zaznamovale volilno kampanjo
Močna polarizacija
Volilno kampanjo so zaznamovala močna polarizacija; na eni strani Levica, na drugi AfD, pa tudi številne grožnje s smrtjo politikom. Vodilni kandidat AfD Bjorn Hocke je že med volilno kampanjo napovedal, da se bo ob dobrem rezultatu potegoval za vodenje stranke na zvezni ravni. Za to ima po doseženem rezultatu, ki je več kot dvakrat višji kot pred petimi leti, v rokah močne karte. Zeleni niso uspeli doseči preboja, predvsem zato, ker si v Turingiji ne želijo več novih vetrnih elektrarn, ki jih prej kot okolju prijazen način pridobivanja električne energije, vidijo kot nakazo v okolju. Tudi sicer stranka Zeleni v vzhodnonemških deželah ni priljubljena. Volivce na vzhodu bolj kot okoljske teme skrbijo migranti, ekonomsko-socialni zaostanek za zahodnonemškimi deželami in izseljevanje prebivalstva.
Bodo Ramelow, predsednik deželne vlade in vodilni kandidat Levice, med soočenjem z Bjoernom Hoeckeujem, vodilnim kandidatom stranke Alternativa za Nemčijo. Foto Reuters
Mohring, ki se je še v začetku leta boril s rakom, kar je tudi delil z javnostjo, je stranko uspel pripeljati le na tretje mesto, CDU,ki je do prejšnjih volitev trdno vladala Turingiji, pa je zabeležila svoj daleč najslabši rezultat v tej zvezni deželi. Podobno kot SPD, tako tudi CDU izgublja podporo med volivci na vzhodu. SPD je uspela prepričati le še 8 odstotka volivcev, kar je izjemno slab rezultat. Liberalna FDP je osvojila 5,5 odstotka glasov. To so bile letošnje zadnje deležne volitve v Nemčiji in pričakovati je, da bodo rezultati tudi tema za november napovedane ocene dela koalicije CDU-SPD na zvezni ravni.
V pričakovanju drugega kroga volitev za vodstvo SPD
SPD v soboto še ni uspela izvoliti novega vodstva. V drugem krogu volitev se bosta pomerila Olaf Scholz in Klara Geywitz ter Norbert Walter-Borjans in Saskia Esken.
