Večja gorjača za kršitelje pravne države
Bruselj želi imeti več vzvodov za ukrepanje proti najhujših kršiteljicam.
Odpri galerijo
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je prepričan, da je delovanje EU kot celote odvisno od vladavine prava v državah članicah. Foto: Reuters
Bruselj – Evropska komisija pred koncem mandata poskuša okrepiti prizadevanja za delovanje vladavine prava v državah članicah. Najbolj je na muhi Poljska, v zadnjih mesecih pa še Romunija.
»Delovanje EU kot celote je odvisno od vladavine prava v državah članicah,« je povedal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Med članicami mora namreč vladati medsebojno zaupanje v pravni sistem, ki je nujno za notranji trg, naložbe, pravosodno sodelovanje. Konkretnejše predloge bodo sicer predstavili šele junija, a vsaj začeli so razpravo in analizo naukov, ki bi jih morali potegniti iz izkušenj v zadnjih letih. Temeljna ugotovitev je: za obrambo pravne države bi morali narediti več.
Evropska komisija je konec leta 2017 prvič v zgodovini uporabila 7. člen pogodbe o EU, ki velja za najmočnejše orožje. Proti državi članici, ki krši temeljna načela EU, so lahko v skrajnem primeru vpeljane sankcije, tudi odvzem glasovalnih pravic. Lani jeseni je sledil evropski parlament, ki je izglasoval sprožitev postopka po 7. členu proti Madžarski. V obeh postopkih, v katerih imajo nato škarje in platno v rokah države članice v Svetu EU, skladno s pričakovanji ni bilo premikov. Doslej so se kot učinkovitejše pokazale tožbe pred Sodiščem EU.
To je jeseni že uspešno zahtevalo od Varšave, naj nemudoma ustavi upokojevanje vrhovnih sodnikov. Bruselj je danes začel postopek proti Varšavi, ki jo obtožuje, da z novim disciplinskim režimom ne ščiti sodnikov pred političnim nadzorom, saj z zakonom omogoča preiskave in sankcije proti sodnikom na podlagi njihovih odločitev. Člani disciplinske zbornice bi bili le novi sodniki iz nacionalnega sodnega sveta. Tako pa ni zagotovljena neodvisnost in nepristranost zbornice. Če glede očitanih kršitev evropskega prava ne bo premikov, lahko zadeva konča pred Sodiščem EU.
V evropski komisiji oklevajo glede strožjih postopkov proti Romuniji. Tamkajšnja socialdemokratska vlada je tarča očitkov, da želi natakniti uzde bitki proti korupciji. Vodilni kandidat EPP na evropskih volitvah Manfred Weber zahteva od evropskih socialdemokratov – Timmermans je njihov vodilni kandidat –, naj se glede Romunije odzovejo tako, kot se je njegova skupina glede madžarskega Fidesza. Romunska vlada nadaljuje pravosodne in druge pritiske na odstavljeno vodjo protikorupcijskega urada Lauro Kövesi, ki je kandidatka za vodenje novega evropskega javnega tožilstva.
Timmermans je romunski vladi zagrozil z ukrepanjem evropske komisije za zagotovitev delovanja pravne države, če bo s svojim ravnanjem omogočila »sistemsko nekaznovanje visokih uradnikov, ki so bili obsojeni za korupcijo«. To zadeva predvsem vplivnega vodjo romunskih socialdemokratov Liviuja Dragnea. Bukarešta, ki od 1. januarja vodi polletno predsedstvo Sveta EU, je že tako od vstopa v unijo leta 2007 – tako kot Bolgarija – pod posebnim mehanizmom nadzora glede izvajanja reform, predvsem v pravosodju. Bruselj ocenjuje, da je v zadnjem obdobju nazadovala.
V evropski komisiji načeloma vidijo tri poti za krepitev pravne države. To da bi morali najprej bolje predstavljati na ravni članic. Dialog na ravni EU bi lahko omočil reševanji kočljivih primer že v zgodnji fazi. V najhujših primerih bi po predlogu Bruslja članicam v primeru splošnih pomanjkljivosti pri delovanju pravne države grozile finančne sankcije, denimo odvzem plačil iz proračuna EU. Tudi Weber je kot del svojega programa za vodenje evropske komisije predlagal redno spremljanje vladavine prava v vseh članicah in samodejno ukrepanje Bruslja v primeru hujših kršitev.
»Delovanje EU kot celote je odvisno od vladavine prava v državah članicah,« je povedal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Med članicami mora namreč vladati medsebojno zaupanje v pravni sistem, ki je nujno za notranji trg, naložbe, pravosodno sodelovanje. Konkretnejše predloge bodo sicer predstavili šele junija, a vsaj začeli so razpravo in analizo naukov, ki bi jih morali potegniti iz izkušenj v zadnjih letih. Temeljna ugotovitev je: za obrambo pravne države bi morali narediti več.
Evropska komisija je konec leta 2017 prvič v zgodovini uporabila 7. člen pogodbe o EU, ki velja za najmočnejše orožje. Proti državi članici, ki krši temeljna načela EU, so lahko v skrajnem primeru vpeljane sankcije, tudi odvzem glasovalnih pravic. Lani jeseni je sledil evropski parlament, ki je izglasoval sprožitev postopka po 7. členu proti Madžarski. V obeh postopkih, v katerih imajo nato škarje in platno v rokah države članice v Svetu EU, skladno s pričakovanji ni bilo premikov. Doslej so se kot učinkovitejše pokazale tožbe pred Sodiščem EU.
To je jeseni že uspešno zahtevalo od Varšave, naj nemudoma ustavi upokojevanje vrhovnih sodnikov. Bruselj je danes začel postopek proti Varšavi, ki jo obtožuje, da z novim disciplinskim režimom ne ščiti sodnikov pred političnim nadzorom, saj z zakonom omogoča preiskave in sankcije proti sodnikom na podlagi njihovih odločitev. Člani disciplinske zbornice bi bili le novi sodniki iz nacionalnega sodnega sveta. Tako pa ni zagotovljena neodvisnost in nepristranost zbornice. Če glede očitanih kršitev evropskega prava ne bo premikov, lahko zadeva konča pred Sodiščem EU.
Romunija po poti Madžarske?
V evropski komisiji oklevajo glede strožjih postopkov proti Romuniji. Tamkajšnja socialdemokratska vlada je tarča očitkov, da želi natakniti uzde bitki proti korupciji. Vodilni kandidat EPP na evropskih volitvah Manfred Weber zahteva od evropskih socialdemokratov – Timmermans je njihov vodilni kandidat –, naj se glede Romunije odzovejo tako, kot se je njegova skupina glede madžarskega Fidesza. Romunska vlada nadaljuje pravosodne in druge pritiske na odstavljeno vodjo protikorupcijskega urada Lauro Kövesi, ki je kandidatka za vodenje novega evropskega javnega tožilstva.
Timmermans je romunski vladi zagrozil z ukrepanjem evropske komisije za zagotovitev delovanja pravne države, če bo s svojim ravnanjem omogočila »sistemsko nekaznovanje visokih uradnikov, ki so bili obsojeni za korupcijo«. To zadeva predvsem vplivnega vodjo romunskih socialdemokratov Liviuja Dragnea. Bukarešta, ki od 1. januarja vodi polletno predsedstvo Sveta EU, je že tako od vstopa v unijo leta 2007 – tako kot Bolgarija – pod posebnim mehanizmom nadzora glede izvajanja reform, predvsem v pravosodju. Bruselj ocenjuje, da je v zadnjem obdobju nazadovala.
V evropski komisiji načeloma vidijo tri poti za krepitev pravne države. To da bi morali najprej bolje predstavljati na ravni članic. Dialog na ravni EU bi lahko omočil reševanji kočljivih primer že v zgodnji fazi. V najhujših primerih bi po predlogu Bruslja članicam v primeru splošnih pomanjkljivosti pri delovanju pravne države grozile finančne sankcije, denimo odvzem plačil iz proračuna EU. Tudi Weber je kot del svojega programa za vodenje evropske komisije predlagal redno spremljanje vladavine prava v vseh članicah in samodejno ukrepanje Bruslja v primeru hujših kršitev.
