Velike krize prinašajo tudi veliko novega
Pandemija se bo enkrat končala, a bo za seboj pustila globoke sledi na področju novih tehnologij ter novega načina dela in življenja.
Odpri galerijo
Strankam naj bi naročeno poslali najpozneje v petnajstih minutah. Foto Kroger.com
Eden največjih ameriških supermarketov Kroger bo v Ohiu preizkušal razpošiljanje hrane in drugega strankam z droni, še ena trgovina pomaga odpirati vrata za oskrbo z uporabo najnovejših tehnologij. Tako kot vsaka kriza v človeški zgodovini tudi pandemija obeta prelome s starim in rojevanje novega.
Po veliki depresiji v tridesetih letih dvajsetega stoletja so vsaj v ZDA delo na kmetijah začeli prevzemati traktorji, jeklo se je uveljavilo kot vodilni material, hladilni tovornjaki so po sladoledu začeli prevažati vse vrste hrane, človeštvo je dobilo najlon in televizorje. Eden vidnejših ekonomistov tistega časa Joseph Schumpeter ni zaman govoril o ustvarjalnem uničenju, ki so ga dokazali tudi poznejši tehnološki in drugi prelomi. Tudi sedanja pandemija covida-19 že sproža spremembe v načinu življenja in dela ter jih napoveduje še več.
Kdor se je lahko, se je že navadil na delo od doma, novim razmeram je bilo treba prilagoditi šolanje otrok ter preskrbo s hrano in drugimi nujnimi potrebščinami. Če je Amerika še vedno znanilec novega, se bo vse to razvijalo naprej, tudi po bolj dokončnem obračunu z virusom. Podjetja bodo svoje zaposlene začela klicati nazaj v pisarne, a morda ne več tako odločno kot pred pandemijo, saj bodo začeli na novo preračunavati stroške. Se izplačajo dragi pisarniški prostori, če jih je mogoče kombinirati z delom doma? V New Yorku in nekaterih drugih ameriških velemestih se že bojijo velikih sprememb, te vsaj v ZDA napoveduje tudi napeto dogajanje v šolstvu. Gibanje za novo pravičnost se širi tudi v najbolj elitne šole, a s seboj prinaša dvome staršev, ali se jim za to splača plačevati visoke šolnine. V letu karantene so se mnogi navadili bolj intenzivnega družinskega življenja.
Zasebnim potrebam sledi tudi razvoj novih tehnologij, med katerimi se vse bolj uveljavljajo droni. V Cincinnatiju in Monroeju bodo Krogerjeve stranke s pametnim telefonom sporočile kraj, na katerega naj jim pripeljejo naročeno, zato naj bi bile možnosti neskončne: če nam zmanjka jajc, jih lahko hitro dobimo, prav tako kokošjo juho, če smo zboleli in potrebujemo kaj toplega, ali kremo za sončenje na plaži, če smo jo pozabili doma. Tako vsaj sporočajo pri newjerseyjskem podjetju Telegrid Technologies, ki bo v prihodnjih tednih za Krogerja organiziralo pošiljke po zraku. Z njim že tekmuje Googlov Wing, ki v virginijskem Christianburgu z droni dobavlja kavo, knjige iz knjižnice ali poštne pakete, zdaj bodo v ponudbo vključili tudi piškote skavtinj.
Prvi dron z nazivom A 1229, s katerim so oktobra 2019 lokalnemu prebivalcu v dveh minutah in petdesetih sekundah dostavili zimsko jakno, je zdaj razstavljen v washingtonskem muzeju vesolja. Morda še ni dovolj hitro dobil naslednikov, saj med samo pandemijo še nismo doživeli množične uporabe dronov, a v stiski ni bilo časa za preizkušanje novih tehnologij, treba je bilo do konca izkoristiti stare. Veliki ameriški spletni in običajni trgovec Amazon je lani dodatno zaposlil 400.000 delavcev za dovažanje hrane na dom in neštetim Američanom olajšal življenje in ohranil zdravje, zdaj, ko se je pandemija začela iztekati, pa prihaja čas za nove poskuse.
Gre tudi za pravila. Droni so z nami že dolgo, šele konec aprila pa je v ZDA začela veljati zakonodaja, ki dovoljuje njihovo preletavanje nad ljudmi in v temi. Pri ameriški zvezni upravi za letalski promet (FAA) zahtevajo možnost njihove identifikacije prek radijskih frekvenc, družbe pa si že z vsemi silami prizadevajo izpolniti pogoje. Konec minulega leta je bilo v ZDA registriranih 1,7 milijona dronov in več kot dvesto tisoč njihovih pilotov. Večina Krogerjevih dronov bo lahko prenašala dobra dva kilograma živil in drugega, k strankam naj bi krenili najpozneje v petnajstih minutah. Testirajo jih tudi pri Walmartu, Targetu in celo v kavarnah Starbucks.
Čakamo še na leteče avtomobile in celo leteče ljudi, če lahko sklepamo po vojaških preizkusih z opremo za samostojno letenje. Gigantske spremembe se napovedujejo v zdravstvu. Ameriška cepiva s sporočilno RNK, ki so rekordno hitro prinesla učinkovita sredstva proti morilskemu virusu, v prihodnosti napovedujejo tudi cepljenje proti nekaterim vrstam raka, drugi znanstveniki obljubljajo močno izboljšane terapije proti sladkorni bolezni, težavam s srcem, demenci, izgubi vida, multipli sklerozi in še marsičemu. Vsak prelom bo dobrodošel neštetim ljudem, ki trpijo zaradi bolezni, in res je videti, da je pandemija še okrepila osredotočenost na naše zdravje.
Včasih gremo predaleč, tako kot so morda šli predaleč ameriški in kitajski znanstveniki, ki so »izdelali« zarodek iz človeških in opičjih celic. Zaskrbljenosti ne vzbuja le velika možnost, da bo šlo kaj narobe, strah nas je lahko tudi, da bodo povsem nadzorovani rezultati prinesli kaj preveč prelomnega. Na univerzi v newyorškem Rochestru so leta 2014 vsadili možganske celice človeških zarodkov v miši in ugotovili, da so v letu dni prevladale, takšne miši pa so bile pametnejše od drugih, veliko dlje so si zapomnile zvoke, povezane z blažjim električnim šokom. Ko se igramo Boga, bi se morali zavedati, da smo še vedno le ljudje. Zagotovo bomo hoteli izboljšati kakovost svojega življenja, saj smo si za to prizadevali vso našo zgodovino, a moramo upoštevati meje človečnosti.
Ustvarjalno uničenje
Po veliki depresiji v tridesetih letih dvajsetega stoletja so vsaj v ZDA delo na kmetijah začeli prevzemati traktorji, jeklo se je uveljavilo kot vodilni material, hladilni tovornjaki so po sladoledu začeli prevažati vse vrste hrane, človeštvo je dobilo najlon in televizorje. Eden vidnejših ekonomistov tistega časa Joseph Schumpeter ni zaman govoril o ustvarjalnem uničenju, ki so ga dokazali tudi poznejši tehnološki in drugi prelomi. Tudi sedanja pandemija covida-19 že sproža spremembe v načinu življenja in dela ter jih napoveduje še več.
Kdor se je lahko, se je že navadil na delo od doma, novim razmeram je bilo treba prilagoditi šolanje otrok ter preskrbo s hrano in drugimi nujnimi potrebščinami. Če je Amerika še vedno znanilec novega, se bo vse to razvijalo naprej, tudi po bolj dokončnem obračunu z virusom. Podjetja bodo svoje zaposlene začela klicati nazaj v pisarne, a morda ne več tako odločno kot pred pandemijo, saj bodo začeli na novo preračunavati stroške. Se izplačajo dragi pisarniški prostori, če jih je mogoče kombinirati z delom doma? V New Yorku in nekaterih drugih ameriških velemestih se že bojijo velikih sprememb, te vsaj v ZDA napoveduje tudi napeto dogajanje v šolstvu. Gibanje za novo pravičnost se širi tudi v najbolj elitne šole, a s seboj prinaša dvome staršev, ali se jim za to splača plačevati visoke šolnine. V letu karantene so se mnogi navadili bolj intenzivnega družinskega življenja.
Večina Krogerjevih dronov bo lahko prenašala dobra dva kilograma živil in drugega. Foto Kroger.com
Zasebnim potrebam sledi tudi razvoj novih tehnologij, med katerimi se vse bolj uveljavljajo droni. V Cincinnatiju in Monroeju bodo Krogerjeve stranke s pametnim telefonom sporočile kraj, na katerega naj jim pripeljejo naročeno, zato naj bi bile možnosti neskončne: če nam zmanjka jajc, jih lahko hitro dobimo, prav tako kokošjo juho, če smo zboleli in potrebujemo kaj toplega, ali kremo za sončenje na plaži, če smo jo pozabili doma. Tako vsaj sporočajo pri newjerseyjskem podjetju Telegrid Technologies, ki bo v prihodnjih tednih za Krogerja organiziralo pošiljke po zraku. Z njim že tekmuje Googlov Wing, ki v virginijskem Christianburgu z droni dobavlja kavo, knjige iz knjižnice ali poštne pakete, zdaj bodo v ponudbo vključili tudi piškote skavtinj.
Prvi dron z nazivom A 1229, s katerim so oktobra 2019 lokalnemu prebivalcu v dveh minutah in petdesetih sekundah dostavili zimsko jakno, je zdaj razstavljen v washingtonskem muzeju vesolja. Morda še ni dovolj hitro dobil naslednikov, saj med samo pandemijo še nismo doživeli množične uporabe dronov, a v stiski ni bilo časa za preizkušanje novih tehnologij, treba je bilo do konca izkoristiti stare. Veliki ameriški spletni in običajni trgovec Amazon je lani dodatno zaposlil 400.000 delavcev za dovažanje hrane na dom in neštetim Američanom olajšal življenje in ohranil zdravje, zdaj, ko se je pandemija začela iztekati, pa prihaja čas za nove poskuse.
Leteči avtomobili, leteči ljudje
Gre tudi za pravila. Droni so z nami že dolgo, šele konec aprila pa je v ZDA začela veljati zakonodaja, ki dovoljuje njihovo preletavanje nad ljudmi in v temi. Pri ameriški zvezni upravi za letalski promet (FAA) zahtevajo možnost njihove identifikacije prek radijskih frekvenc, družbe pa si že z vsemi silami prizadevajo izpolniti pogoje. Konec minulega leta je bilo v ZDA registriranih 1,7 milijona dronov in več kot dvesto tisoč njihovih pilotov. Večina Krogerjevih dronov bo lahko prenašala dobra dva kilograma živil in drugega, k strankam naj bi krenili najpozneje v petnajstih minutah. Testirajo jih tudi pri Walmartu, Targetu in celo v kavarnah Starbucks.
Na univerzi v Rochestru so leta 2014 vsadili možganske celice človeških zarodkov v miši in ugotovili, da so v letu dni prevladale. Foto Shutterstock
Čakamo še na leteče avtomobile in celo leteče ljudi, če lahko sklepamo po vojaških preizkusih z opremo za samostojno letenje. Gigantske spremembe se napovedujejo v zdravstvu. Ameriška cepiva s sporočilno RNK, ki so rekordno hitro prinesla učinkovita sredstva proti morilskemu virusu, v prihodnosti napovedujejo tudi cepljenje proti nekaterim vrstam raka, drugi znanstveniki obljubljajo močno izboljšane terapije proti sladkorni bolezni, težavam s srcem, demenci, izgubi vida, multipli sklerozi in še marsičemu. Vsak prelom bo dobrodošel neštetim ljudem, ki trpijo zaradi bolezni, in res je videti, da je pandemija še okrepila osredotočenost na naše zdravje.
Včasih gremo predaleč, tako kot so morda šli predaleč ameriški in kitajski znanstveniki, ki so »izdelali« zarodek iz človeških in opičjih celic. Zaskrbljenosti ne vzbuja le velika možnost, da bo šlo kaj narobe, strah nas je lahko tudi, da bodo povsem nadzorovani rezultati prinesli kaj preveč prelomnega. Na univerzi v newyorškem Rochestru so leta 2014 vsadili možganske celice človeških zarodkov v miši in ugotovili, da so v letu dni prevladale, takšne miši pa so bile pametnejše od drugih, veliko dlje so si zapomnile zvoke, povezane z blažjim električnim šokom. Ko se igramo Boga, bi se morali zavedati, da smo še vedno le ljudje. Zagotovo bomo hoteli izboljšati kakovost svojega življenja, saj smo si za to prizadevali vso našo zgodovino, a moramo upoštevati meje človečnosti.
