Zelenski evropske voditelje pozval k sprejetju sankcij proti Rusiji

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 96. dan vojne.
Fotografija: Francoski predsednik Emmanuel Macron na zasedanju Sveta EU, na katerem naj bi dosegli dogovor o embargu ruske nafte. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Odpri galerijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron na zasedanju Sveta EU, na katerem naj bi dosegli dogovor o embargu ruske nafte. FOTO: Johanna Geron/Reuters

24.10 Michel: Voditelji EU dosegli dogovor o embargu na rusko nafto

Voditelji držav članic Evropske unije so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Embargo trenutno pokriva dve tretjini uvoza nafte, je dodal. Toliko ruske nafte članice uvozijo po morju.

EU bo s tem po besedah Michela Rusiji odvzela »ogromen vir financiranja vojnega stroja«. »Maksimalni pritisk na Rusijo, da konča vojno,« je še zapisal predsednik Evropskega sveta. Iz embarga tako očitno ostaja izvzeta ruska surova nafta, ki v države članice EU priteče po naftovodu. Tako je uvozijo tretjino, dve tretjini pa po morju.

Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam.

Razširili pa bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije, je zapisal Michel. Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.

21.02 Zelenski vrh EU pozval k enotnosti in sprejetju sankcij proti Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje EU pozval, naj končajo notranje spore in sprejmejo sankcije proti Rusiji. Viri pri EU sicer navajajo, da je položaj na vrhu glede sankcij kompleksen, a je luč na koncu predora.

Zelenski je voditelje držav članic EU pozval, naj sprejmejo šesti paket sankcij proti Rusiji. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bodo članice, ki so zadržane glede ukrajinske kandidature za članstvo v EU, spremenile svoje stališče. »Želimo, da Ukrajina prejme status kandidatke za članstvo. Izpolnili smo vse kriterije za to,« je poudaril.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je Zelenskemu na Twitterju zahvalil za iskren nagovor. Zagotovil je, da bo EU Ukrajini pomagala pri likvidnosti in povojni obnovi. »Še naprej bomo krepili vaše zmogljivosti za obrambo prebivalcev in države,« je še zapisal Michel.

Voditelji so po nagovoru Zelenskega nadaljevali razpravo o Ukrajini, vključno s sankcijami proti Rusiji. »Položaj glede šestega paketa sankcij je kompleksen, a je luč na koncu predora,« so povedali viri pri EU.

20.03 Putin izrazil pripravljenost za odprtje pomorskih poti za izvoz žitaric

Ruski predsednik Vladimir Putin je turškemu voditelju Recepu Tayyipu Erdoganu zagotovil, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran izvoz žitaric iz ukrajinskih pristanišč, ki je blokiran zaradi konflikta v Ukrajini, če bodo odpravljene sankcije proti Rusiji. Erdogan pa je znova predlagal Istanbul za srečanje ruske in ukrajinske delegacije.

Po navedbah Kremlja sta voditelja govorila tudi o »zagotavljanju varne plovbe v Črnem in Azovskem morju« in »odpravljanju nevarnosti min v njunih vodah«.

Ruska invazija na Ukrajino in sankcije Zahoda so prekinile dobavo pšenice in drugih surovin iz obeh držav, kar je okrepilo skrbi glede morebitnega pomanjkanja hrane in povečanja lakote v svetu. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov svetovne ponudbe pšenice, ki jo večinoma izvozita prek Črnega morja.

V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile, še navaja AFP.

FOTO: Sputnik prek Reuters
FOTO: Sputnik prek Reuters

18.13 Gazprom prekinja dobavo nizozemskemu energetskemu podjetju

Ruski Gazprom bo v torek ustavil dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, ki je v delni državni lasti. V družbi namreč zavračajo plačevanje ruskega plina v rubljih, je sporočilo nizozemsko podjetje.

»GasTerra ne bo izpolnila zahtev Gazproma glede plačevanja,« so v podjetju zapisali v sporočilu za javnost. Kot so pojasnili, bi s tem tvegali kršitev sankcij, ki jih je uvedla EU, obenem pa je z zahtevanim načinom plačevanja povezanih preveč finančnih in operativnih tveganj.

»Zlasti odprtje računov v Moskvi v skladu z rusko zakonodajo in njihov nadzor s strani ruskega režima predstavljata preveliko tveganje za podjetje iz Groningena,« so poudarili.

Pogodba o dobavi med GasTerro in Gazpromom poteče 1. oktobra 2022. Prekinitev dobave pomeni, da Gazprom od 31. maja do 30. septembra družbi ne bo dobavil dve milijardi kubičnih metrov plina, so navedli v nizozemskem podjetju. To so predvideli in posledično kupovali plin pri drugih ponudnikih.

»Evropski trg s plinom je zelo povezan in obsežen. Vendar je nemogoče predvideti, kako bo izguba dobave dveh milijard kubičnih metrov ruskega plina vplivala na stanje ponudbe in povpraševanja ter ali lahko evropski trg brez resnih posledic absorbira to izgubo dobave,« so zapisali.

Kot so še pojasnili, so večkrat pozvali Gazprom, naj spoštuje s pogodbo dogovorjeno strukturo plačil in obveznosti dobave, vendar brez uspeha.

GasTerra je v skupni lasti energetskih podjetij Shell in Esso, nizozemskega plinskega podjetja EBN in nizozemske vlade. Slednja ima v lasti deset odstotkov GasTerre, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nizozemska vlada je po poročanju AFP sporočila, da »razume« odločitev GasTerre, da ne izpolni »enostranske« zahteve Gazproma. »Ta odločitev ne vpliva na fizično oskrbo nizozemskih gospodinjstev s plinom,« je preko Twitterja sporočil nizozemski minister za podnebje in energijo Rob Jetten.

16.58 V Severodonecku ubit francoski novinar

Francoski novinar Frédéric Leclerc-Imhoff je bil ubit v Severodonecku, je potrdil francoski predsednik Emmanuel Macron. 32-letnega novinarja, ki je poročal o evakuaciji civilistov iz Severodonecka, je na krovu oklepnega tovornjaka z oznako humanitarna pomoč, ki je bilo namenjeno evakuirati deset civilistov, v vrat zadel ruski topovski šrapnel, ki je prebil pločevino vozila.

Zaradi napada ruske vojske so morali evakuacijo ustaviti, je sporočil Sergij Haidai, guverner regije Lugansk. Šrapnel je zadel tudi prometnega policista, vendar je temu življenje rešila čelada. 

Leclerc-Imhoff je delal za televizijski program BFM in je Ukrajino obiskal drugič po začetku ruske agresije 24. februarja. Odbor za zaščito novinarjev, mednarodna zagovorniška skupina, je sporočila, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini tam ubitih prek ducat novinarjev, poroča AFP.  

16.14 Ukrajinskim branilcem jeklarne Azovstal grozi smrtna kazen

Ukrajinski vojaki, ki so branili jeklarno Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj, preden so se predali ruski vojski, bi lahko bili obsojeni na dosmrtno zaporno kazen, je za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti izjavil Juri Sirovatko, pravosodni minister samooklicane ljudske republike Doneck. »Za takšne zločine imamo v Doneški republiki najstrožjo obliko kazni - smrtno kazen. Vsi vojni ujetniki so na območju Doneške republike,« med njimi naj bi bilo okoli 2300 vojakov iz Azovstala, je po poročanju agencije AFP dejal Sirovatko. 

Več sto ukrajinskih vojakov, ki so branili pristaniško mesto Mariupolj ob Azovskem morju, se je ta mesec predalo ruski vojski po več tednih bojev in skrivanja v podzemnih tunelih velike jeklarne. Uradni Kijev zahteva njihovo izmenjavo z ruskimi vojaškimi ujetniki, v Moskvi pa so nakazali, da jim bodo najprej sodili. Med njimi so člani Azovskega bataljona, nekdanje paravojaške enote, ki se je integrirala v ukrajinsko vojsko. Rusija bataljon, katerega člani so imeli povezave s skrajno desničarskimi skupinami, obravnava kot neonacistično organizacijo. 

Predsednika Francije in Nemčije sta v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom minulo soboto tega pozvala k izpustitvi ukrajinskih branilcev Azovstala. 

15.44 Nemčija olajšala pogoje za pridobitev vizuma za ruske kritike Kremlja

Nemške oblasti nameravajo za vse ruske kritike Kremlja olajšati pogoje za pridobitev vizuma. S tem jim nameravajo omogočiti življenje in delo v Nemčiji, je povedal predstavnik nemškega notranjega ministrstva.

Novinarji, znanstveniki, aktivisti in zaposleni v tujih organizacijah, ki so bile v Rusiji označene kot nezaželene, bodo lahko po pospešenem postopku pridobili dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Prav tako bodo nova pravila lahko koristili tudi njihovi ožji družinski člani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predstavnik ministrstva sicer ni navedel nobenih številk o tem, koliko ljudi bi lahko izkoristilo olajšane postopke, vendar je dejal, da bodo morali vsi prosilci dokazati svojo verodostojnost.

Nemčija je svoja vrata že odprla ukrajinskim beguncem. V zadnjih tednih pa so se okrepili pozivi, naj največje evropsko gospodarstvo ponudi zaščito tudi kritikom Kremlja.

Pri tem je namestnik kanclerja Robert Habeck že opozoril, da mora Nemčija v procesu sprejemanja Rusov zagotoviti, da v državo ne vstopijo potencialni vohuni.

15.36 Viktor Orbán: Ni dogovora o naftnem embargu

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prišla na vrh EU z manj optimizma glede skorajšnjega sprejetja naftnega embargu proti Rusiji. »Moja pričakovanja so nizka, da bo vprašanje rešeno v prihodnjih 48 urah,« je povedala. Odprto je še vprašanje nafte, ki v EU pretaka po naftovodih, je pojasnila. Prepričana pa je, da bo rešitev pozneje. Nemški kancler Olaf Scholz je sicer opozoril, da ne bi smeli hvaliti dneva pred nočjo, a znamenja, ki jih ima, kažejo na pripravljenost na dogovor. 

»Ni dogovora,« je ob prihodu na vrh EU o naftnem embargu proti Rusiji povedal madžarski premier Viktor Orbán. Za težak položaj, v katerem se je znašla EU, je okrivil evropsko komisijo, ki je predlagala embargo, ne da bi se prej uskladila z državami članicami. »Najprej rešitve, nato sankcije,« je logika, po kateri bi po mnenju Orbána morala delovati EU. Rešitev, da embargo ne velja za plinovode, se mu sicer zdi dobra, a potrebujejo tudi jamstva, kako bodo, denimo v primeru nesreče na naftovodu v Ukrajini, dobivali rusko nafto. P. Ž.

14.20  Bruselj: Naftni embargo je »izjemen dosežek EU«

Bruseljski viri so danes doseženi politični dogovor o naftnem embargu označili za »izjemen dosežek EU, ki je popolnoma enotna in zavezana krepitvi pritiska na Rusijo«. Embargo bo obsegal več kot dve tretjini uvoza nafte iz Rusije. Zadeva vso nafto, ki pride v EU po morski poti s tankerji. Začasno ne bo veljal za naftovode.

Izjema je bila nujna za konec madžarske blokade sprejetja embarga. Politični dogovor bo v prihodnjih dneh uradno potrjen v postopkih v svetu EU. Šesti sveženj sankcij sicer vključuje še izključitev največje ruske banke Sberbank iz sistema swift, prepoved delovanja treh ruskih državnih televizij v EU in širjenje seznama posameznikov pod sankcijami. P. Ž.

14.00  Greenpeaceovi aktivisti pozvali k embargu na rusko nafto

Člani organizacije Greenpeace so danes z mirnim protestom na Jadranskem morju voditelje EU pozvali k uvedbi embarga na ruske energente in pospešitvi prehoda na obnovljive vire energije. Kot so poudarili v Greenpeaceu, so države EU od začetka ruske invazije na Ukrajino za rusko nafto, plin in premog zapravile že več kot 54 milijard evrov.

Na stotine milijonov evrov se v zameno za ruska fosilna goriva še naprej steka iz držav EU v Kremelj, voditeljem EU pa še vedno ni uspelo sprejeti sankcij, ki bi učinkovito zaustavile to »nemoralno« trgovino, so zapisali v Greenpeaceovi izpostavi za srednjo in vzhodno Evropo.

»Z drugimi besedami, Evropa še vedno financira vojno v Ukrajini, kar moramo takoj ustaviti. EU mora končno pokazati pravo solidarnost in sprejeti embargo na vsa ruska fosilna goriva, brez zamikov, brez zakonskih lukenj in obvodov, brez izjem za katerokoli državo,« je poudarila vodja Greenpeaceove kampanje Eszter Matyas.

Miren protest je okoljevarstvena organizacija organiziral na dan vrha EU. Že pred začetkom so sicer stalni predstavniki držav članic pri EU dosegli politični dogovor o embargu na uvoz ruske nafte, so za STA potrdili viri pri EU. Podrobnosti še niso znane. Smernice glede embarga bodo predvidoma podali voditelji držav članic EU, ki se bodo sestali popoldne.

Že v nedeljo je Greenpeaceova ladja Mavrični bojevnik pred pristaniščem v Omišlju protestirala pred tankerjem SCF Samotlor, ki je prevažal rusko nafto.

12.50  V EU dosežen politični dogovor o embargu na rusko nafto

Države članice Evropske unije so danes dosegle politični dogovor o embargu na uvoz ruske nafte, so za STA potrdili viri pri EU. Podrobnosti še niso znane. Smernice glede embarga bodo predvidoma podali voditelji držav članic EU, ki se bodo sestali danes popoldne.

Stalni predstavniki držav članic pri EU so na današnjem srečanju dosegli politični dogovor o embargu na uvoz ruske nafte, ki je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino.

Nadaljnje smernice bo podal vrh EU, ki se bo začel popoldne, nato pa bodo delo nadaljevali na ravni veleposlanikov držav članic pri EU, navajajo viri.

Glavno sporočilo vrha, ki se ga bo še zadnjič pred predajo oblasti udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, bo po navedbah virov enotnost unije glede embarga.

Kot je razvidno iz osnutka sklepov vrha, ki ga je pridobila STA, se bodo strinjali, da šesti sveženj sankcij proti Rusiji vključuje tudi embargo na rusko surovo nafto in naftne derivate z začasno izjemo za surovo nafto, ki v EU priteče po naftovodih.

Voditelji držav bodo predvidoma Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki članic, pozvali, naj brez odlašanja sprejme šesti sveženj sankcij, pri čemer naj zagotovi enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU.

Evropski svet bo Svet EU pozval tudi, naj čim prej naslovi vprašanje začasne izjeme za surovo nafto, ki priteče po naftovodih.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer približno tretjina ruske nafte v EU priteče po naftovodu Družba, dve tretjini pa sta uvoženi po morju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v začetku maja v Evropskem parlamentu predlagala postopno uvedbo prepovedi uvoza vse nafte iz Rusije. Za surovo nafto je komisija predlagala šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa bi se to po prvotnem predlogu izteklo konec leta.

Temu že od začetka najostreje nasprotuje Madžarska, ki je zaradi svojega geografskega položaja močno odvisna od nafte, ki priteče po naftovodu.

12.20  V eksploziji v Melitopolju ranjeni dve osebi

Na jugovzhodu Ukrajine je danes v mestu Melitopolj, ki je pod nadzorom Rusije, odjeknila eksplozija, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, so danes sporočile lokalne oblasti, ki jih je nastavila ruska stran, in krivdo pripisale Kijevu. V središču mesta je po njihovih navedbah eksplodiral avtomobil z eksplozivom, šlo pa naj bi za teroristični napad.

Danes zjutraj se je zgodil terorističen napad, katerega cilj je bil destabilizirati mirno življenje v mestu, so na telegramu sporočili predstavniki lokalnih oblasti Melitopolja, ki jih je vzpostavila Rusija. Ukrajinska vlada nadaljuje vojno proti civilnemu prebivalstvu in mestni infrastrukturi, so zapisali v izjavi in dodali, da preiskava še poteka.

Zaporožje po ruskih napadih. FOTO: Stringer/Reuters
Zaporožje po ruskih napadih. FOTO: Stringer/Reuters

Po njihovih navedbah je v središču mesta eksplodiral avtomobil z eksplozivom, pri čemer sta bila poškodovana dva humanitarna prostovoljca, 28-letna ženska in 25-letni moški.

Po nekaterih podatkih je eksplozija odjeknila v bližini kraja, kjer živi vodja regije Zaporožje Jevgenij Balicki, ki ga je na položaj prav tako postavila Rusija, še poroča AFP.

Ruska vojska je mesto v regiji Zaporožje zavzela v prvih dneh vojaške kampanje Moskve v Ukrajini, vendar je naletela na silovit odpor lokalnih prebivalcev.

11.15  Skupina Kaluš Orkestra evrovizijski pokal prodala za 838 tisočakov

Ukrajinska skupina Kaluš Orkestra, ki je zmagala na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, je prodala svoj pokal, da bi tako priskočila na pomoč ukrajinski vojski. Kristalni mikrofon so za 838.000 evrov prodali na dražbi na facebooku, z izkupičkom pa bodo financirali nakup brezpilotnih letal, poroča britanski BBC.

Posebna zahvala gre ekipi Whitebit, ki je pokal kupila za 838.000 evrov in je zdaj zakoniti lastnik našega pokala, so v nedeljo sporočili iz skupine Kaluš Orkestra. Whitebit je ukrajinsko podjetje, ki upravlja borzo kriptovalut, spletno trgovalno platformo, na kateri je mogoče kupovati, prodajati in izmenjevati kriptovalute, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Favoriti in zmagovalci letošnjega Eurosonga: Kaluš Orkestra. FOTO: Eurovision.tv
Favoriti in zmagovalci letošnjega Eurosonga: Kaluš Orkestra. FOTO: Eurovision.tv

Prodaja je sovpadala z nastopom skupine na dobrodelnem koncertu pri Brandenburških vratih v Berlinu, ki je bil namenjen zbiranju sredstev za zdravstveno oskrbo in življenjske potrebščine v Ukrajini.

Na koncertu je član skupine Oleh Psjuk pozval ljudi, naj se ne navadijo na vojno v Ukrajini, v kateri je po podatkih Združenih narodov umrlo najmanj 4031 civilistov, 4735 je bilo ranjenih, poleg tega pa je bilo ranjenih še neznano število borcev.

Skupina Kaluš Orkestra je s pesmijo Stefanija postala zmagovalka 66. tekmovanja za pesem Evrovizije v Torinu. Zmagovalci tekmovanja že od leta 2008 prejmejo steklen pokal v obliki mikrofona, ki je delo švedskega oblikovalca Kjella Engmana. Glavni kipec ostane pri organizatorjih Evrovizije, Evropski radiodifuzni zvezi (EBU), avtorji zmagovalne pesmi pa prejmejo njegovo manjšo kopijo.

10.45  Ruske sile napredujejo na vzhodu

Rusija pripravlja večji napad na Slovjansk, središče ukrajinskih sil na vzhodu države, so danes sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Najsrditejši spopadi sicer trenutno potekajo nedaleč v Severodonecku, kjer se ruske sile približujejo središču mesta, trdi guverner regije Lugansk Sergij Gaidai.

Po trditvah ukrajinskega generalštaba se ruske sile pripravljajo na napad na Slovjansk iz severa, kjer nadzorujejo mesti Izjum in Liman. Slovjansk, ki je pred vojno štel okoli 100.000 prebivalcev, skupaj z bližnjim Kramatorskom predstavlja največje urbano območje v Donbasu, ki je še pod nadzorom centralnih oblasti v Kijevu.

Ostanki stavbe v Harkovu po ruski invaziji. FOTO: Genya Savilov/AFP
Ostanki stavbe v Harkovu po ruski invaziji. FOTO: Genya Savilov/AFP

Padec teh krajev v ruske roke bi pomenil hud poraz za ukrajinsko vojsko, ki postopoma izgublja nadzor nad ozemljem proti močnejšemu nasprotniku.

Ukrajinci so podkrepili svojo napoved ruskega napada na Slovjansk s podatki o premikih ruske bojne opreme. Prav tako so Rusi menda obnovili železniški most, čez katerega pospešeno krepijo svoje dobavne verige do fronte. Prav tako naj bi se po novem v Izjumu nahajala eskadrilja najnaprednejših ruskih bojnih helikopterjev ka-52.

Vzhodno od Slovjanska potekajo hudi boji za Severodoneck. Regionalni guverner Gaidai je v sporočilu na telegramu situacijo opisal kot zelo zahtevno in dodal, da je uničena celotna kritična infrastruktura mesta, 60 odstotkov stanovanjskih stavb pa naj bi bilo neobnovljivih.

Ruske sile so v zadnjih tednih postopoma ožile obroč okoli Severodonecka, kjer branilcem mesta grozi, da bodo v celoti obdani. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljskem večernem nagovoru sporočil, da je tam poškodovanih 90 odstotkov vseh hiš in da obstreljevanje mesta poteka neprekinjeno.

Zavzetje Severodonecka je osnovna naloga okupacijskega kontingenta, je še dejal Zelenski in dodal, da delajo vse, kar je možno, da bi odbili to ofenzivo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za francosko televizijo TF1 v nedeljo izjavil, da je zavzetje Donbasa, območja, ki zajema regiji Lugansk in Doneck, brezpogojna prioriteta za Moskvo, pri čemer je govoril o »osvoboditvi« Donbasa izpod »kijevskega režima«.

Moskva regiji Lugansk in Doneck priznava kot neodvisni državi. O preostalih delih Ukrajine, kjer so prisotne ruske sile, je Lavrov dejal, da bo odločitev o prihodnosti teh regij v rokah tamkajšnjih prebivalcev.

Ena od takšnih regij je Herson na jugu Ukrajine, kjer so predstavniki ruskih sil, ki so tam prevzele nadzor, že napovedali, da je njihov končni cilj priključitev Rusiji.

9.30  V Nemčiji sklenjen dogovor o stomilijardnem skladu za vojsko

Nemška vlada se je v uvodnih tednih vojne v Ukrajini znašla pod plazom očitkov, češ da ni pripravljena zadostno vojaško pomagati Ukrajini. Na te očitke so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, tudi v okviru krožnih menjav. V okviru te sheme Nemčija državam, ki pošiljajo svoje orožje v Ukrajino, to nadomešča z lastnim orožjem.

Bruselj: odločitev je sprejeta. FOTO: François Lenoir/Reuters
Bruselj: odločitev je sprejeta. FOTO: François Lenoir/Reuters

S tem v zvezi so nemške vladne stranke v nedeljo zvečer z opozicijskimi konservativci (CDU/CSU) sklenile dogovor o oblikovanju posebnega stomilijardnega sklada za modernizacijo vojske, so potrdili predstavniki obeh strani. S tem je tudi zagotovljena dvetretjinska parlamentarna večina za sprejetje potrebnih sprememb ustave.

Vlada socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP) za oblikovanje posebnega sklada potrebuje podporo dela opozicije, saj bo za takšno izredno trošenje moral biti sprejet ustavni amandma, poročajo tuje agencije.

Kancler Olaf Scholz je oblikovanje stomilijardnega sklada prvič napovedal 27. februarja, tri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino.

Nemčija bo tako v večletnem povprečju dosegla cilj porabe dveh odstotkov bruto domačega proizvoda na obrambo, kot to od članic zahteva zveza Nato, so sporočili v izjavi za javnost nemškega finančnega ministrstva.

Poseben sklad bo predvidoma oblikovan zunaj obstoječega državnega proračuna, a bo pred tem treba sprejeti ustrezne ustavne spremembe, ki bodo vladi dale podlago za dodatno zadolževanje, ki ga trenutno omejuje t. i. zlato pravilo o uravnoteženosti javnih financ.

6.30  Voditelji EU prvi dan vrha o Ukrajini, energetiki in sankcijah

Maček v severnem delu Harkova. FOTO: Genya Savilov/AFP
Maček v severnem delu Harkova. FOTO: Genya Savilov/AFP

Voditelji držav članic Evropske unije se bodo danes sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, ki bo zadnje za premiera Janeza Janšo pred predajo oblasti. V ospredju prvega dne bosta nadaljnja pomoč Ukrajini in energetika. Prav tako se ne bodo mogli izogniti razpravi o sankcijah proti Rusiji, potem ko v nedeljo članicam ni uspelo doseči dogovora.

Ena od prvih tem zasedanja bo nadaljnja humanitarna, finančna in vojaška pomoč Ukrajini, kjer se bo voditeljem EU prek videopovezave pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Govorili bodo predvsem o vprašanju finančne pomoči Ukrajini pri zagotavljanju njene likvidnosti. Po navedbah virov pri EU bodo poskušali doseči načelni dogovor o zagotovitvi dodatne makrofinančne pomoči Ukrajini v višini do devet milijard evrov, ki jo je predlagala evropska komisija.

Voditelji bodo danes govorili še o načrtu evropske komisije za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, v ospredju katerega je okrepitev uporabe obnovljivih virov energije. Poleg tega predvideva povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter naložbe v infrastrukturo in povezave med električnimi omrežji.

Predvidoma bodo predsedniki vlad in držav članic EU komisijo pozvali tudi k preučitvi možnosti uvedbe kapice za cene energije, a v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, navajajo viri.

Obenem se ne bodo mogli izogniti razpravi o šestem paketu sankcij proti Rusiji, saj se v nedeljo stalni predstavniki članic niso dogovorili o tem. Zadnji predlog predvideva uvedbo embarga samo na rusko surovo nafto, ki jo države uvozijo po morju, ne pa tudi na tisto, ki priteče po naftovodu Družba.

Preberite še:

Komentarji: