Volitve v Kazahstanu v pričakovanju zmage stranke Nazarbajeva
Okoli 11,9 milijona volilnih upravičencev voli poslance 107-članskega spodnjega doma parlamenta.
Odpri galerijo
Štetje glasov po današnjih volitvah v Kazahstanu. FOTO: Pavel Mikheyev/Reuters
Volivci v Kazahstanu so danes izbirali poslance. Na volitvah, ki so potekale po tem, ko je leta 2019 aktualni predsednik Kasimžomart Tokajev prevzel predsedniško funkcijo od dolgoletnega voditelja Nursultana Nazarbajeva, je po navedbah Reutersa sodeč po projekcijah pričakovano zmagala vladna stranka Nur Otan, ki je zbrala več kot 70 odstotkov glasov volivcev.
Na volitvah – prvih parlamentarnih pod novim predsednikom in prvih rednih po letu 2004, do katerih ni prišlo zaradi predčasne razpustitve madžilisa – niso sodelovali predstavniki opozicijske Nacionalne socialdemokratske stranke.
Okoli 11,9 milijona volilnih upravičencev je volilo poslance 107-članskega madžilisa, spodnjega doma parlamenta. Za njihove glasove se je potegovalo pet strank s 312 kandidati, ki so jim dovolili udeležbo na volitvah; med kandidati je bilo po podatkih Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) 90 žensk. Po navedbah opazovalcev ODIHR v državi pred volitvami ni bilo odmevnih predvolilnih aktivnosti niti plakatov, vseeno pa so bili vidnejši kandidati stranke Nur Otan.
Da bo vladajoča stranka Nur Otan, ki jo vodi 80-letni nekdanji dolgoletni predsednik Nursultan Nazarbajev, prepričljivo zmagala, je bilo pričakovano. Stranka je pred volitvami obljubljala izboljšanje javnih storitev in odpiranje novih delovnih mest. V minulih tednih so aretirali na desetine aktivistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več sto aktivistov je bilo aretiranih tudi med protesti, ki so potekali po izvolitvi Tokajeva za predsednika junija 2019.
Na današnjih volitvah je ponovno kandidirala tudi Nazarbajeva hčerka Dariga Nazarbajeva, ki so jo lani spomladi odstavili s položaja predsednice zgornjega doma parlamenta. Do takrat je veljala za najvplivnejšo žensko v državi.
Na volitvah – prvih parlamentarnih pod novim predsednikom in prvih rednih po letu 2004, do katerih ni prišlo zaradi predčasne razpustitve madžilisa – niso sodelovali predstavniki opozicijske Nacionalne socialdemokratske stranke.
Okoli 11,9 milijona volilnih upravičencev je volilo poslance 107-članskega madžilisa, spodnjega doma parlamenta. Za njihove glasove se je potegovalo pet strank s 312 kandidati, ki so jim dovolili udeležbo na volitvah; med kandidati je bilo po podatkih Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) 90 žensk. Po navedbah opazovalcev ODIHR v državi pred volitvami ni bilo odmevnih predvolilnih aktivnosti niti plakatov, vseeno pa so bili vidnejši kandidati stranke Nur Otan.
Aretacija protestnika na shodu, ki ga je danes organizirala opozicija. FOTO: Pavel Mikheyev/Reuters
Da bo vladajoča stranka Nur Otan, ki jo vodi 80-letni nekdanji dolgoletni predsednik Nursultan Nazarbajev, prepričljivo zmagala, je bilo pričakovano. Stranka je pred volitvami obljubljala izboljšanje javnih storitev in odpiranje novih delovnih mest. V minulih tednih so aretirali na desetine aktivistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več sto aktivistov je bilo aretiranih tudi med protesti, ki so potekali po izvolitvi Tokajeva za predsednika junija 2019.
Na današnjih volitvah je ponovno kandidirala tudi Nazarbajeva hčerka Dariga Nazarbajeva, ki so jo lani spomladi odstavili s položaja predsednice zgornjega doma parlamenta. Do takrat je veljala za najvplivnejšo žensko v državi.
