Zadnji akt dolžniške drame
Pred dnevom D za Atene: Po velikih napetostih zadnjih let Helenska republika skoraj neopazno izstopa iz zadnjega rešilnega programa.
Odpri galerijo
Le optimisti mislijo, da bo v tradicionalno nestabilni Grčiji že kmalu konec pretresov. FOTO: Alkis Konstantinidis/Reuters
Bruselj – Povsem drugače kot poleti 2015, ko je bil tretji rešilni sveženj za Grčijo sprejet v dramatičnih okoliščinah, je njegov konec videti kot povsem rutinska operacija, v kateri ni večjih tveganj in negotovosti.
Kljub temu bo 20. avgust za Grčijo dan D, saj bo s končanim programom odrešena vsaj neposrednega pritiska za sprejemanje reform in varčevalnih ukrepov, ki je spremljal njeno reševanje že od daljne pomladi leta 2010. Ko je bil tedaj sprejet prvi rešilni sveženj, v katerem je bilo zagotovljenih 110 milijard evrov iz blagajn evropskih partneric in IMF, še ni bilo predstavljivo, kakšna kalvarija bo postal dolgoletni reševalni proces. Več kot osem let pozneje, na začetku tedna, je bilo zadnje nakazilo za 15 milijard evrov ugodnih posojil odpravljeno skoraj neopazno.
V zadnji fazi je za nekaj slabe volje poskrbela grška vlada, ki je odložila obljubljeno zvišanje DDV na petih vzhodnoegejskih otokih, kjer se najbolj čutijo posledice migracijske krize, na konec leta. Atene pri financiranju sprva še ne bodo prepuščene (ne)milosti trgov. Na razpolago imajo 24,1 milijarde evrov rezerve (od zadnjega obroka posojila je 9,5 milijarde evrov šlo zanjo in 5,5 milijarde za servisiranje dolga), s katero imajo zagotovljeno financiranje do sredine leta 2020. Tako naj bi bile Atene med postavljanjem na lastne noge zavarovane pred najhujšimi tveganji.
Med upnicami je veliko optimizma glede javnih financ, vzdržnosti dolga, gospodarske rasti … Grčija se je zavezala, da bo do leta 2022 imela primarni presežek (pri njegovem izračunavanju se ne upoštevajo obresti) v višini 3,5 odstotka BDP in nato 2,2 odstotka do leta 2060. Ker je gospodarstvo med krizo strmoglavilo in se skrčilo za četrtino, je delež dolga v BDP leta 2016 dosegel že 180,8 odstotka BDP. Odtlej se počasi zmanjšuje. Po zadnjih napovedih naj bi se do leta 2060 zmanjšal na bolj ali manj vzdržnih 98,6 odstotka.
K temu naj bi pripomogle zadnje, junija potrjene dolžniške olajšave, kot je podaljševanje povprečnega roka za odplačilo velikega dela posojila za deset let (na povprečno 42,5 leta). Če bo Grčija nadaljevala sprejemanje obljubljenih reform – vlada Aleksisa Ciprasa se je, denimo, zavezala, da bo v prihodnjem, volilnem letu spet znižala pokojnine – si lahko obeta še finančne »bonbončke«. Eden od njih je postopno izplačilo okoli štirih milijard evrov dobičkov, ki so jih ECB in nacionalne centralne banke ustvarile z odkupljenimi grškimi obveznicami.
Po napovedi evropske komisije bo gospodarska rast v Grčiji letos znašala 1,9 odstotka, prihodnje leto pa bo še višja, 2,3-odstotna. Poudarjajo sicer zmanjševanje brezposelnosti, a z 20 odstotki je ta še vedno daleč največja v EU. Takšne statistike prezrejo dolgoročne posledice množičnega bega možganov. Kljub več reformnim prizadevanjem Grčija še vedno ni prijazna do naložbenikov. Tudi reforma javne uprave je dolgoročen projekt. Atene, ki so že pred zadnjim 15-milijardnim obrokom dobile 273,7 milijarde posojil evropskih partnerjev in IMF, bodo ostale pod nadzorom upnic.
Navsezadnje, upnice nočejo, da bi Grčija zašla s poti, ki bo predvidoma omogočila, da bo v prihodnjih letih vrnila posojila. Tako je evropska komisija prvič zagnala mehanizem poglobljenega nadzora po izteku rešilnega programa, kakršnega druge krizne države niso imele. Uradno naj bi z njim predvsem okrepili zaupanje vlagateljev in vzpostavili boljše razmere za rast. Četudi v samem nadzoru niso predvidene nove zaveze, bodo inšpektorji institucij štirikrat na leto prihajali v Grčijo, preučevali narejeno in opozarjali na tveganja.
V IMF, ki ves čas sodeluje v reševanju Grčije, a v zadnji program ni hotel biti finančno vključen, položaj v zadnji analizi vidijo manj rožnat kot evropske institucije. V svojih projekcijah pričakujejo nižjo dolgoročno rast, nižji primarni presežek, manj prihodkov od privatizacije. Opozarjajo na velik delež slabih posojil in brezposelnost. Javni dolg v deležu BDP da se bo čez dve desetletji začel zviševati in ciljnega leta 2060 znašal okoli 180 odstotkov, skoraj dvakrat več od napovedi evropske komisije. Vzdržnosti dolga in trajnega dostopa do trgov ni videti brez večjih dolžniških olajšav.
Za doseganje ciljev bi morali napraviti veliko večje reze pri pokojninah in povečati davčno osnovo, svetuje IMF. Takšni ukrepi so politično gledano kot hoja po vrvi. Ne glede na razmeroma uspešen izhod iz programa v tradicionalno nestabilni Grčiji pretresov najbrž še ne bo kmalu konec.
Kljub temu bo 20. avgust za Grčijo dan D, saj bo s končanim programom odrešena vsaj neposrednega pritiska za sprejemanje reform in varčevalnih ukrepov, ki je spremljal njeno reševanje že od daljne pomladi leta 2010. Ko je bil tedaj sprejet prvi rešilni sveženj, v katerem je bilo zagotovljenih 110 milijard evrov iz blagajn evropskih partneric in IMF, še ni bilo predstavljivo, kakšna kalvarija bo postal dolgoletni reševalni proces. Več kot osem let pozneje, na začetku tedna, je bilo zadnje nakazilo za 15 milijard evrov ugodnih posojil odpravljeno skoraj neopazno.
V zadnji fazi je za nekaj slabe volje poskrbela grška vlada, ki je odložila obljubljeno zvišanje DDV na petih vzhodnoegejskih otokih, kjer se najbolj čutijo posledice migracijske krize, na konec leta. Atene pri financiranju sprva še ne bodo prepuščene (ne)milosti trgov. Na razpolago imajo 24,1 milijarde evrov rezerve (od zadnjega obroka posojila je 9,5 milijarde evrov šlo zanjo in 5,5 milijarde za servisiranje dolga), s katero imajo zagotovljeno financiranje do sredine leta 2020. Tako naj bi bile Atene med postavljanjem na lastne noge zavarovane pred najhujšimi tveganji.
Med upnicami je veliko optimizma glede javnih financ, vzdržnosti dolga, gospodarske rasti … Grčija se je zavezala, da bo do leta 2022 imela primarni presežek (pri njegovem izračunavanju se ne upoštevajo obresti) v višini 3,5 odstotka BDP in nato 2,2 odstotka do leta 2060. Ker je gospodarstvo med krizo strmoglavilo in se skrčilo za četrtino, je delež dolga v BDP leta 2016 dosegel že 180,8 odstotka BDP. Odtlej se počasi zmanjšuje. Po zadnjih napovedih naj bi se do leta 2060 zmanjšal na bolj ali manj vzdržnih 98,6 odstotka.
Bonbončki za nadaljevanje reform
K temu naj bi pripomogle zadnje, junija potrjene dolžniške olajšave, kot je podaljševanje povprečnega roka za odplačilo velikega dela posojila za deset let (na povprečno 42,5 leta). Če bo Grčija nadaljevala sprejemanje obljubljenih reform – vlada Aleksisa Ciprasa se je, denimo, zavezala, da bo v prihodnjem, volilnem letu spet znižala pokojnine – si lahko obeta še finančne »bonbončke«. Eden od njih je postopno izplačilo okoli štirih milijard evrov dobičkov, ki so jih ECB in nacionalne centralne banke ustvarile z odkupljenimi grškimi obveznicami.
Po napovedi evropske komisije bo gospodarska rast v Grčiji letos znašala 1,9 odstotka, prihodnje leto pa bo še višja, 2,3-odstotna. Poudarjajo sicer zmanjševanje brezposelnosti, a z 20 odstotki je ta še vedno daleč največja v EU. Takšne statistike prezrejo dolgoročne posledice množičnega bega možganov. Kljub več reformnim prizadevanjem Grčija še vedno ni prijazna do naložbenikov. Tudi reforma javne uprave je dolgoročen projekt. Atene, ki so že pred zadnjim 15-milijardnim obrokom dobile 273,7 milijarde posojil evropskih partnerjev in IMF, bodo ostale pod nadzorom upnic.
Navsezadnje, upnice nočejo, da bi Grčija zašla s poti, ki bo predvidoma omogočila, da bo v prihodnjih letih vrnila posojila. Tako je evropska komisija prvič zagnala mehanizem poglobljenega nadzora po izteku rešilnega programa, kakršnega druge krizne države niso imele. Uradno naj bi z njim predvsem okrepili zaupanje vlagateljev in vzpostavili boljše razmere za rast. Četudi v samem nadzoru niso predvidene nove zaveze, bodo inšpektorji institucij štirikrat na leto prihajali v Grčijo, preučevali narejeno in opozarjali na tveganja.
IMF ne gleda skozi rožnata očala
V IMF, ki ves čas sodeluje v reševanju Grčije, a v zadnji program ni hotel biti finančno vključen, položaj v zadnji analizi vidijo manj rožnat kot evropske institucije. V svojih projekcijah pričakujejo nižjo dolgoročno rast, nižji primarni presežek, manj prihodkov od privatizacije. Opozarjajo na velik delež slabih posojil in brezposelnost. Javni dolg v deležu BDP da se bo čez dve desetletji začel zviševati in ciljnega leta 2060 znašal okoli 180 odstotkov, skoraj dvakrat več od napovedi evropske komisije. Vzdržnosti dolga in trajnega dostopa do trgov ni videti brez večjih dolžniških olajšav.
Za doseganje ciljev bi morali napraviti veliko večje reze pri pokojninah in povečati davčno osnovo, svetuje IMF. Takšni ukrepi so politično gledano kot hoja po vrvi. Ne glede na razmeroma uspešen izhod iz programa v tradicionalno nestabilni Grčiji pretresov najbrž še ne bo kmalu konec.
