ZDA preselile zapornika iz Guantanama v Maroko
Abdulatifu Naserju, 50-letnemu maroškemu državljanu, ujetem v Afganistanu, kjer se je uril pri Al Kaidi, so vrnitev domov obljubili že v 2016.
Odpri galerijo
Aktivisti za človekove pravice zahtevajo zaprtje Guantanama. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Ameriška vlada je danes iz taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi v Maroko preselila Abdulatifa Naserja, maroškega državljana, ki naj bi bil star nekaj čez 50 let. To je prva selitev ujetnika iz Guantanama, odkar je 20. januarja v ZDA oblast prevzel demokrat Joe Biden.
Selitev Naserja v Maroko je že leta 2016 odobril poseben odbor za premeščanje ujetnikov iz Guantanama, vendar pa je vlada predsednika Donalda Trumpa selitev zadržala, čeprav je odbor ugotovil, da ni več razlogov nacionalne varnosti, zaradi katerih bi moral ostati na Kubi.
Naserja so ob prihodu v Maroko aretirali in sprožili preiskavo zaradi suma terorističnih dejavnosti, čeprav ga v Guantanamu tega niso nikoli obtožili. Ujeli so ga v Afganistanu, kjer se je uril v enem od taborišč teroristične mreže Al Kaida, maja 2002 pa so ga poslali v Guantanamo.
Tam je študiral matematiko, računalništvo in angleščino ter celo sestavil slovar arabsko-angleškega jezika. Odboru za premeščanje je zagotovil, da globoko obžaluje nekdanje dejavnosti, in izrazil prepričanje, da se mu bo uspelo ponovno integrirati v družbo.
Njegov odvetnik v Maroku Kalil Idrisi je dejal, da je bil nezakonito in neupravičeno dolga leta zaprt v Guantanamu. Maroške oblasti je pozval, naj ne podaljšujejo njegove agonije in mu dovolijo vrnitev k družini.
Poleti 2016 ga je razveselila novica, da se bo čez nekaj mesecev vrnil domov, nato pa je moral ostati v taborišču do danes.
State Department je sporočil, da bo ameriška vlada nadaljevala s premišljenim procesom zmanjševanja števila ujetnikov v Guantanamu ob upoštevanju varnosti ZDA in zavezniških držav.
Taborišče na Kubi so ZDA odprle leta 2002, ker se je vlada nekdanjega predsednika Georgea Busha mlajšega želela izogniti pristojnostim ameriških sodišč nad ujetniki v času vojne proti terorizmu.
Tam so jih lahko zasliševali in z njimi počeli, kar so hoteli, da pridejo do informacij, ki bi bile koristne za vojno oziroma preprečitev novih terorističnih napadov na ZDA po napadu 11. septembra 2001.
Naslednik Busha mlajšega Barack Obama je želel Guantanamo zapreti in ujetnike preseliti v ameriške zapore, kar mu je kongres preprečil. Obama je potem skušal ujetnike preseliti v zavezniške države in v času njegove vlade jih je Guantanamo zapustilo 197. Danes jih je tam le še 39.
Trump je selitve ali izpuščanja ustavil zaradi skrbi, da se bodo ujetniki vrnili k terorizmu. Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti je leta 2016 poročal, da se je 17 odstotkov od 728 izpuščenih iz Guantanama potrjeno vrnilo k terorizmu, za dodatnih 12 odstotkov pa je obstajal sum.
Vendar je pri večini šlo za tiste, ki so bili izpuščeni ali preseljeni, preden je Obamova vlada uvedla dolgotrajen postopek preverjanja ujetnikov, ki bi lahko prišli v poštev za izpustitev ali selitev.
Selitev Naserja v Maroko je že leta 2016 odobril poseben odbor za premeščanje ujetnikov iz Guantanama, vendar pa je vlada predsednika Donalda Trumpa selitev zadržala, čeprav je odbor ugotovil, da ni več razlogov nacionalne varnosti, zaradi katerih bi moral ostati na Kubi.
Naserja so ob prihodu v Maroko aretirali in sprožili preiskavo zaradi suma terorističnih dejavnosti, čeprav ga v Guantanamu tega niso nikoli obtožili. Ujeli so ga v Afganistanu, kjer se je uril v enem od taborišč teroristične mreže Al Kaida, maja 2002 pa so ga poslali v Guantanamo.
Tam je študiral matematiko, računalništvo in angleščino ter celo sestavil slovar arabsko-angleškega jezika. Odboru za premeščanje je zagotovil, da globoko obžaluje nekdanje dejavnosti, in izrazil prepričanje, da se mu bo uspelo ponovno integrirati v družbo.
Njegov odvetnik v Maroku Kalil Idrisi je dejal, da je bil nezakonito in neupravičeno dolga leta zaprt v Guantanamu. Maroške oblasti je pozval, naj ne podaljšujejo njegove agonije in mu dovolijo vrnitev k družini.
Poleti 2016 ga je razveselila novica, da se bo čez nekaj mesecev vrnil domov, nato pa je moral ostati v taborišču do danes.
State Department je sporočil, da bo ameriška vlada nadaljevala s premišljenim procesom zmanjševanja števila ujetnikov v Guantanamu ob upoštevanju varnosti ZDA in zavezniških držav.
Skoraj vsak peti se vrne k terorizmu
Taborišče na Kubi so ZDA odprle leta 2002, ker se je vlada nekdanjega predsednika Georgea Busha mlajšega želela izogniti pristojnostim ameriških sodišč nad ujetniki v času vojne proti terorizmu.
Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti je v 2016 poročal, da se je 17 odstotkov od 728 izpuščenih iz Guantanama potrjeno vrnilo k terorizmu, za 12 odstotkov pa je obstajal sum. FOTO: Paul J. Richards/Afp
Tam so jih lahko zasliševali in z njimi počeli, kar so hoteli, da pridejo do informacij, ki bi bile koristne za vojno oziroma preprečitev novih terorističnih napadov na ZDA po napadu 11. septembra 2001.
Naslednik Busha mlajšega Barack Obama je želel Guantanamo zapreti in ujetnike preseliti v ameriške zapore, kar mu je kongres preprečil. Obama je potem skušal ujetnike preseliti v zavezniške države in v času njegove vlade jih je Guantanamo zapustilo 197. Danes jih je tam le še 39.
Trump je selitve ali izpuščanja ustavil zaradi skrbi, da se bodo ujetniki vrnili k terorizmu. Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti je leta 2016 poročal, da se je 17 odstotkov od 728 izpuščenih iz Guantanama potrjeno vrnilo k terorizmu, za dodatnih 12 odstotkov pa je obstajal sum.
Vendar je pri večini šlo za tiste, ki so bili izpuščeni ali preseljeni, preden je Obamova vlada uvedla dolgotrajen postopek preverjanja ujetnikov, ki bi lahko prišli v poštev za izpustitev ali selitev.
