ZDA z deklaracijo proti splavu
Dokument je podpisalo okoli 30 držav, in to ravno v času, ko je Poljska še zaostrila zakon o splavu.
Odpri galerijo
Protestniki na Poljskem so nemočni proti vodstvu države, ki vztrajno krči pravice žensk. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Krog držav, ki nasprotujejo splavu, se nezadržno širi. Združene države Amerike so s skupino še kakih 30 drugih neliberalnih vlad podpisale posebno deklaracijo oziroma ženevski konsenz, kakor so ga poimenovale. V njem pozivajo države, da naj promovirajo pravice žensk in njihovo zdravje, a brez možnosti za svobodno odločanje o rojstvu otrok, je poročal britanski Guardian. Deklaracijo, ki daje poudarek ohranjanju življenj in krepitvi tradicionalnih družinskih vrednot, so podpisali ravno v času, ko je Poljska še zaostrila zakon o splavu; umetna prekinitev nosečnosti v tej državi ni mogoča več niti zaradi razvojnih nepravilnosti zarodka.
Na Poljskem je bila doslej v skladu z že tako strogo zakonodajo umetna prekinitev nosečnosti dovoljena le v primerih, ko je ogroženo življenje nosečnice, ko gre za posilstvo ali incest ali če je zarodek hudo deformiran. A je včeraj ustavno sodišče razsodilo, da je slednje v neskladju z ustavo, ker da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja, kot je sporočila predsednica sodišča Julia Przylebska. Takšna odločitev tlakuje pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je, kot je poročal STA, že napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.
Leta 2019 so na Poljskem izvedli vsega skupaj okoli 1100 prekinitev nosečnosti – v skorajda vseh primerih na podlagi izjeme, ki jo je ustavno sodišče včeraj razglasilo za neustavno. Za spremembe zakonodaje v luči prepovedi splavov zaradi deformacij si prizadevajo poslanci iz vladajoče stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče.
Poljska sodi poleg Madžarske in Belorusije med redke podpisnice omenjene ženevske deklaracije iz Evrope; v vrh skupine držav, ki ostro nasprotujejo splavu in so pristopile k pobudi ZDA, sodijo še Brazilija, Egipt, Indonezija, Uganda, Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Irak, Sudan, Libija ... Pri tem ni treba prav posebej poudarjati, da so to tudi države, v katerih je položaj žensk najslabši glede na indeks Ženske, mir in varnost, ki ga pripravlja univerza v Georgetownu.
Omenjena konvencija je, kot poroča Guardian, del kampanje administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa (vodi jo državni sekretar Mike Pompeo) k bolj konzervativni družbeni orientaciji, pa čeprav na račun oddaljevanja od tradicionalnih držav zaveznic na zahodu.
Na Poljskem je bila doslej v skladu z že tako strogo zakonodajo umetna prekinitev nosečnosti dovoljena le v primerih, ko je ogroženo življenje nosečnice, ko gre za posilstvo ali incest ali če je zarodek hudo deformiran. A je včeraj ustavno sodišče razsodilo, da je slednje v neskladju z ustavo, ker da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja, kot je sporočila predsednica sodišča Julia Przylebska. Takšna odločitev tlakuje pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je, kot je poročal STA, že napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.
Glede na lansko raziskavo agencije IBRiS aktualno zakonodajo podpira okrog 50 odstotkov Poljakov. Skoraj 30 odstotkov si jih želi liberalizacije, 15 odstotkov pa celo še bolj omejen dostop do splava FOTO: Agencja Gazeta/Reuters
Leta 2019 so na Poljskem izvedli vsega skupaj okoli 1100 prekinitev nosečnosti – v skorajda vseh primerih na podlagi izjeme, ki jo je ustavno sodišče včeraj razglasilo za neustavno. Za spremembe zakonodaje v luči prepovedi splavov zaradi deformacij si prizadevajo poslanci iz vladajoče stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče.
Poljska sodi poleg Madžarske in Belorusije med redke podpisnice omenjene ženevske deklaracije iz Evrope; v vrh skupine držav, ki ostro nasprotujejo splavu in so pristopile k pobudi ZDA, sodijo še Brazilija, Egipt, Indonezija, Uganda, Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Irak, Sudan, Libija ... Pri tem ni treba prav posebej poudarjati, da so to tudi države, v katerih je položaj žensk najslabši glede na indeks Ženske, mir in varnost, ki ga pripravlja univerza v Georgetownu.
Omenjena konvencija je, kot poroča Guardian, del kampanje administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa (vodi jo državni sekretar Mike Pompeo) k bolj konzervativni družbeni orientaciji, pa čeprav na račun oddaljevanja od tradicionalnih držav zaveznic na zahodu.
