Že petnajst let nas povezuje v dobrem in slabem

Mineva petnajst let, odkar je Mark Zuckerberg ustvaril spletno stran thefacebook.com.
Fotografija: Zuckerbergovo premoženje je ocenjeno na 62 milijard dolarjev. Foto AFP
Odpri galerijo
Zuckerbergovo premoženje je ocenjeno na 62 milijard dolarjev. Foto AFP

Verjetno ni veliko izumov v tem tisočletju tako zaznamovalo sveta, kot ga je facebook. Njegov ustanovitelj Mark Zuckerberg od nekdaj ponavlja, da je glavni namen tega družabnega omrežja­ povezovanje ljudi, vendar je ob petnajstem rojstnem dnevu­ ­facebooka bolj kot kdaj prej ­jasno, da ima njegov namen tudi stranske učinke.



Četrtega februarja 2004 je Mark Zuckerberg, takrat študent Harvarda, ustvaril spletno stran thefacebook.com. Dostop do družabnega omrežja, ki je bilo najprej namenjeno le študentom njegove univerze, je kmalu omogočil vsem študijskim kolegom v ZDA: v manj kot letu dni se je registriralo milijon ljudi. Potem ko je septembra 2006 odstranil člen »the« in vstopne ovire za vse zemljane, starejše od trinajst let, je število uporabnikov še bolj strmo naraščalo. Danes uporablja​ facebook 2,2 milijarde ljudi. Dokaj nepredstavljiva številka za projekt, ki je bil sprva mišljen kot stran, prek katere bi harvardski študentje ocenjevali, katera študentka se jim zdi privlačnejša.


Milijoni in milijarde


»Ko sem naredil facebook, nisem hotel ustvariti globalnega podjetja. Spoznal sem, da smo na internetu lahko našli skoraj vse – glasbo, knjige, informacije – razen najpomembnejšega: ljudi,« je v kolumni Dejstva o facebooku, ki jo je objavil v časniku Wall Street Journal, zapisal Zuckerberg.



Facebook se je v petnajstih letih močno spremenil. Verjetno se redkokdo spomni, da je klepetalnik za zasebne pogovore nastal leta 2008, da se je možnost všečkanja objav pojavila leto zatem in da so se nam oglasi med novicami začeli prikazovati leta 2012. Ko je Lady Gaga pred devetimi leti prva presegla mejo desetih milijonov oboževalcev na tem družabnem omrežju (to ji je uspelo le nekaj dni pred Barackom Obamo, takratnim predsednikom ZDA), so se nam številke zdele nepredstavljive; danes niso nič posebnega. Na vrhu seznama strani z največ sledilci je – facebook. Ima jih 213 milijonov, sledita Samsung in Cristiano Ronaldo s 159 oziroma 122 milijoni.

FOTO: Justin Sullivan/AFP
FOTO: Justin Sullivan/AFP


Hkrati z mejnikom Lady Gaga so se tisti, ki so se otepali članstva na družabnih omrežjih, zavedeli, kako korenito so spremenila svet. Leta 2010 je v kinodvorane prišel film Socialno omrežje režiserja Davida Fincherja. Nominiran je bil za osem oskarjev, prejel pa tri. Zgodba prikazuje nastanek ter vzpone in padce facebooka, med drugim tožbo dvojčkov Camerona in Tylerja Winklevossa, ki sta Zuckerbergu očitala, da je ukradel njuno idejo. Pogodili so se za 65 milijonov dolarjev poravnave. Danes je Zuckerbergovo premoženje ocenjeno na 62 milijard dolarjev.


Pametni nakup


Še bolj kot omrežje so se spremenile uporabniške navade. Objavljanje fotografij je morda najboljši dokaz: včasih je to bil eden glavnih facebookovih adutov, danes pa večina verjame, da je za fotografije primernejši instagram. Zuckerberg in druščina se s tem ne obremenjujejo preveč, saj so instagram pred leti kupili, prav tako kot 77 drugih podjetij, med drugim aplikacijo za pošiljanje sporočil whatsapp in za navidezno resničnost specializirano podjetje Oculus VR.

A nobeden od teh nakupov in prevzemov v javnosti ni tako odmeval, kot so odmevali čedalje pogostejši spodrsljaji Facebooka. Zato bo zanj bržčas bolje, če bodo njegovi vodilni možje ob obletnici namesto kozarcev s penino vzeli v roke miško in tipkovnico, pametni telefon in beležko, kramp in lopato oziroma karkoli, s čimer bodo podjetje spravili v red. Za tem tehnološkim gigantom je namreč turbulentno leto, polno pubertetniških težav.


Pasti povezovanja


Lansko pomlad je zaznamovala največja Facebookova afera doslej. Žvižgač Christopher Wylie je razkril, da je britansko podjetje Cambridge Analytica zlorabilo podatke okoli 87 milijonov uporabnikov. Čeprav se je prvi mož podjetja pokesal pred senatnim odborom in še danes trdi, »da Facebook ne prodaja osebnih podatkov uporabnikov«, nad modrim logotipom ostaja senca dvoma.



Kako ne bi, ko je bil škandal s Cambridge Analytico le eden v vrsti mnogih. Decembra je New York Times poročal, da je Facebook ostalim tehnološkim velikanom več let omogočal kršenje zasebnosti uporabnikov. Najostrejša je obtožba, da so Spotify, Netflix in Royal Bank of Canada lahko brali, pisali in celo brisali zasebna sporočila – torej tista, o katerih večina uporabnikov misli, da jih vidijo le oni in njihovi sogovorniki.

V kalifornijskem podjetju imajo težave tudi z nadziranjem sovražnega govora. Od zanikanja holokavsta (Zuckerberg, po poreklu Jud, ga je opravičeval, češ »da obstajajo ljudje, ki si nekatere stvari nenamerno napačno razlagajo«) do prepoznega ukrepanja ob izbruhih sovraštva; to je prestopilo mejo med navideznim in resničnim svetom. Hujskaštvo na facebooku je vodilo do krvavih protestov v Šrilanki, kjer so izgubili življenje trije ljudje. Še huje je bilo v Burmi. Tam je sovraštvo proti muslimanski manjšini Rohinga spodbudil niz lažnih objav, ki so pripadnike manjšine prikazovale v slabi luči.

...
...


Preberite še:

Komentarji: